Janusova kinaza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Janusove kinaze (JAK) so družina znotrajceličnih nereceptorskih tirozin kinaz, ki se vežejo na transmembranske citokinske receptorje ter fosforilirajo STAT v signalni poti JAK-STAT.[1]

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Ob odkritju so jih poimenovali just another kinases (pač še ene kinaze), uradno ime pa so dobile po rimskem bogu Janusu, za katerega sta značilni dve glavi in dva obraza.[2] Janusova kinaza ima namreč dve zelo podobni domeni; ena domena katalizira fosforilacijo, druga pa je regulatorna.[1]

Predstavniki[uredi | uredi kodo]

Poznamo 4 vrste janusovih kinaz:[2][3]

  • JAK1
  • JAK2
  • JAK3
  • tirozin kinaza 2 (Tyk2)

JAK1 in JAK2 se izražata v številnih tkivih, JAK3 in Tyk2 pa zlasti v hematopoetskih celicah.[2]

Vloga[uredi | uredi kodo]

Signalno pot JAK-STAT sestavljajo tri glavne sestavine: (1) receptor (zeleno), ki prebada celično membrano, (2) janusova kinaza (JAK) (rumeno), ki je vezana na receptor, in (3) STAT (prenašalci signalov in aktivatorji transkripcije) (modro), ki prenašajo signal v celično jedro in vplivajo na DNK. Rdeče pike označujejo fosfatne skupine; po vezavi citokina na receptor se JAK fosforilira, kar privlači beljakovine STAT, ki se prav tako fosforilirajo in med sabo tvorijo dimere (pare). Dimeri se premaknejo v celično jedro, se vežejo na DNK in vplivajo na gensko prepisovanje.

Janusove kinaze so pomemben člen tako imenovane signalni poti JAK-STAT.[1][2] Janusova kinaza se aktivira po vezavi molekule citokina na njen receptor. Pride do fosforilacije receptorja, kar omogoči vezavo signalnih molekul, natančneje citoplazemskih beljakovin STAT (signal transducers and activators of transcription – prenašalci signalov in aktivatorji transkripcije) na receptor.[3] Aktivirane beljakovine STAT disociirajo z receptorja, tvorijo dimere ter potujejo v celično jedro, kjer uravnavajo prepisovanje določenih genov.

Signalno pot JAK/STAT uporabljajo na primer številni citokini (IL-2, IL-4, IL-7, IL-9, IL-15 in IL-21), kolonije spodbujajoči dejavnik, prolaktin, rastni hormon ...[3]

Klinični pomen[uredi | uredi kodo]

Motnje v signalni poti JAK/STAT lahko povzročijo disregulacijo celične rasti, ki lahko vodi v nastanek raka, oziroma vplivajo na delovanje imunskega sistema.[4] Vpletajo se v mehanizem avtoimunih bolezni (na primer luskavice, revmatoidnega artritisa, prave policitemije, esencialne trombocitemije, ulceroznega kolitisa, vitiliga ...) in zato razvijajo zaviralce JAK za njihovo zdravljenje.[5][6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522476/kinaza?query=kinaza&SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 18. 3. 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Wagner K. U., Schmidt J. W. The two faces of Janus kinases and their respective STATs in mammary gland development and cancer.J Carcinog. 2011; 10: 32.
  3. 3,0 3,1 3,2 Yamaoka K. s sod. The Janus kinases (Jaks). Genome Biol. 2004; 5(12): 253.
  4. Greenwald L. J., White-Greenwald M. JAK: no longer ‘just another kinase’. Int. J. Clin. Rheumatol. (2011) 6(4), 401–410.
  5. Principles of Pharmacology: The Pathophysiologic Basis of Drug Therapy: D. Golan et al. LWW. 2007
  6. Craiglow, B. G.; King, B. A. (2015). "Tofacitinib Citrate for the Treatment of Vitiligo: A Pathogenesis-Directed Therapy". JAMA Dermatology. 151: 1110–1112. doi:10.1001/jamadermatol.2015.1520. PMID 26107994.