Pojdi na vsebino

Janez Markeš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Markeš
Portret
Rojstvo1962[1]
Jesenice[1]
Državljanstvo Slovenija
Poklicnovinar, publicist, odgovorni urednik, filozof

Janez Markeš, slovenski filozof, kolumnist, novinar, publicist, politični analitik, religiolog in urednik, * 1962, Jesenice.[2]

Dolga leta deluje kot komentator časnika Delo ter je nekdanji urednik tednika Mag.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Markeš je obiskoval Gimnazijo Jesenice, nato pa se je vpisal na Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1989 diplomiral. Na isti fakulteti je leta 1998 magistriral in leta 2000 doktoriral.[2] Leta 2021 je iz filozofije magistriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Novinarska kariera

[uredi | uredi kodo]

Sprva je Markeš delal kot novinar pri katoliško usmerjenem časopisu Slovenec, nato pa je prešel v tednik Mag. Bil je urednik Mag-a (revije, ki jo je ustanovil Danilo Slivnik). Sledila je zaposlitev pri dnevnem časniku Delo, kjer je bil v letu 2007[3] deset mesecev tudi odgovorni urednik. Danes pa dela pri Delu kot komentator in kolumnist.[2] Markeš redno piše kolumne v Delu (zlasti za Sobotno prilogo), v katerih kritično obravnava slovensko politiko in družbo. Skupaj z Alijem Žerdinom vodita podkast Od srede do srede, v katerem komentirata slovenske politične, gospodarske in tudi mednarodne dogodke.[4]

Družbenopolitični angažma

[uredi | uredi kodo]

Njegovo družbenopolitično delovanje se kaže predvsem skozi publicistično in komentatorsko delo.

Markeš ni (bil) član nobene politične stranke; po lastnih besedah iz leta 2017 se nanj ne navezuje določena ideološka pripadnost,[2] kljub temu, da je možno zaznati spremembo političnega prepričanja.[5] Oktobra 2000 je Delo označil za »osrednje glasilo nekdanje SZDL«.[6] Kasneje je izjavil, da na »Delu sicer trdo novinarsko jedro postaja zelo živčno, kajti tudi oblast je v vsej neprijetnosti dojela, da gre v Lorenci-Meršolovi skupini za sindrom nove stranke, ki bi rada po naročilu politiko ustvarjala, ne pa novinarje, ki bi jo opisovali in preverjali«.[6] V kolumni v Magu z dne 19. novembra 2003 o Sobotni prilogi Dela, zapisal, da gre za »glasilo podolomitske OF« ter da »je zame pojem zadrtega in zabetoniranega kolaboranta Janez Stanovnik«.[7]

V 2000-ih je podal kritične izjave o delovanju RTV Slovenija, ki jo je označil za leglo politične in finančne korupcije.[5] Leta 2005 je o njej zapisal, da je prevzela »nalogo centralnega komiteja, tako kot v dobrih starih časih«.[7] RTV je ocenil kot »Spoj partijske strategije z regulirano pop kulturo, športom ter inženiring pri oblikovanju družbe in njene podobe navzven je bil vedno prva naloga korporativnih nacionalnih medijev«.[7] V kolumni iz januarja 2005[7] je kritiziral takretnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana; napisal je: Pomembna ugotovitev torej je, da so, kadar se na javni sceni pojavi Kučan, na obzorju novi problemi. Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju. Komunist, ki pridiga kapitalizem, in kapitalist, ki pridiga socializem. To je anahronizem, ki ga prenese samo trdobučna skorja Slovencev, kajti z leti so se zrasli z mentaliteto, ki bržčas na tak način ni več kompatibilna nikjer drugje.[5]

V domačih Jesenicah je bil nekaj časa celo predsednik lokalnega družbenopolitičnega zbora, vendar se nikoli ni vključil v nobeno stranko.[2]

Izbrana bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije, Ljubljana 2000 (COBISS)
  • Točka nacionalnega nesporaza, Ljubljana, 2001 (COBISS)
  • Premišljevanja o Sloveniji, Ljubljana, 2016 (COBISS)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 https://www.gorenjskiglas.si/article/20170501/C/170509998/1246/premisljevanja-o-sloveniji
  2. 1 2 3 4 5 »Gorenjski glas - Arhiv | Premišljevanja o Sloveniji«. arhiv.gorenjskiglas.si. Pridobljeno 26. februarja 2026.
  3. »Markeš na Jančičev stolček | 24ur.com«. www.24ur.com. 26. junij 2007. Pridobljeno 17. junija 2026.
  4. »Od srede do srede«. YouTube. Pridobljeno 26. februarja 2026.
  5. 1 2 3 Perš, Luka (9. avgust 2020). »Dr. Janez Markeš: "Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju." | Nova24TV«. Pridobljeno 26. februarja 2026.
  6. 1 2 Gačič, Siniša (26. januar 2006). »Profesionalni primitivizem«. Mladina.si. Pridobljeno 17. junija 2026.
  7. 1 2 3 4 Glücks, Nenad (3. marec 2021). »Kolumnist Dela Janez Markeš in njegovi ražnjiči z Janšo«. Reporter. Pridobljeno 2. julija 2026.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]