Pojdi na vsebino

Janez Khisl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Khisl
Rojstvo1530[1]
Ljubljana
Smrt1591[1] ali 1593[2]
Poklicgraščak, podjetnik, politik
Državljanstvo Sveto rimsko cesarstvo
Grb rodbine Khisl, okoli leta 1600 v Codex iconographicus 307
Grb Johanna Khisla in dveh njegovih žena nad vhodom v grad Kaltenbrunn

Janez Khisl (tudi Johann Khisl von Kaltenbrunn, tudi Hans Khiesel, Hannß Kisel zu Kaltenbrunn, Janž Kiesel, Hans Khisel, Hans Khisl, Ivan Khisl, Janez pl. Khisl, Janž Khisl, Hans Kisel ali latinsko Ioannes Khisl de Khaltvbrvm), kranjski graščak, podjetnik in politik, * okoli 1530, Ljubljana, † 3. april 1591[3] ali po 24. aprilu 1592.[4]

Khisl je bil član plemiške rodbine Khisl.[5]

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Khisl se je rodil v Ljubljani, ok. leta 1530, očetu veletrgovcu in plemiču Vidu Khislu. Nadaljeval je trgovsko podjetje Khisl-Weilhammer, ki ga je ustanovil njegov oče.[6] Podjetje je med drugim imelo v lasti monopol nad trgovanjem z bakrom, sodelovalo je v trgovini z živim srebrom[7] in vzdrževalo steklarno v Kaltenbrunnu.[8]

V svoji karieri je Khisl dosegel številne pomembne položaje. Med letoma 1551 in 1569 je deloval kot proviantni in plačilni mojster Vojne krajine, leta 1560 pa je postal cesarski svetnik, nato nadvojvodski komorni svetnik ter blagajnik v zahodni vojni krajini. Med letoma 1566 in 1567 je bil kranjski deželni upravitelj in predsednik deželnega sodišča, med leti 1567 in 1570 pa vojni blagajnik na hrvaško-slovenski meji. Kasneje je postal dvorni komornik, kapitan Postojne in predsednik notranjeavstrijske komore. Opravljal je tudi naloge predsednika dvorne komore v Notranji Avstriji, bil višji dedni točajnik v Gorici, oskrbnik dednega zemljiškega lovca na Kranjskem ter dedni oskrbnik v Gorici.[3] Bil je tudi med kandidati za položaj deželnega glavarja Kranjske.

Leta 1578 je nadvojvoda Karel II. dovolil Khislu, da svojo posest v Kranju poimenuje Khiselstein in jo osamosvoji od mesta Kranj kot gospostvo Khiselstein.[4] Leta 1570 je bil povzdignjen v viteški stan. Cesar Rudolf II. ga je 13. januarja 1590 povzdignil v barona. Nato je nosil slednji naziv: Freiherr zu Kaltenbrunn und Ganowitz.[4] Dokončal je z gradnjo gradu Kaltenbrunn, ki jo je začel njegov oče.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Khisl je bil trikrat poročen: najprej z Magdaleno von Lichtenberg, nato z Mario Paradeiser zu Neuhaus in nato z Lucio von Stadl.[9]

Z Marijo Paradeiser je imel sedem otrok: Georga, Veita, Ludwiga, Johanna Jakoba (1565–1638), Karla, Ano Marijo in Marijo.[10]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Puhar Kejžar, Petra (2020). »KHISL (KIESEL), Janez (1530–1593)«. Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj. Pridobljeno 9. oktobra 2025.
  • Glonar, Joža. »Khisl, Janez, pl«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 http://kaiserhof.geschichte.lmu.de/12216
  2. ↑ http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi273187
  3. 1 2 Schauplatz des landsässigen Niederösterr. Adels. 1804. str. 103.
  4. 1 2 3 Archiv für Geschichte, Statistik, Literatur und Kunst. Ludwig. 1827. str. 581.
  5. ↑ »Khisl von Kaltenbrunn, Johann (1530–1591), Hofkammerpräsident – Kaiserhof«. Pridobljeno 1. decembra 2023.
  6. ↑ Viri za zgodovino Slovencev. 1986. str. 37.
  7. ↑ Südostdeutsches Archiv. Vol. 32 bis 33. Verlag R. Oldenbourg. 1990. str. 123, 124.
  8. ↑ Beyond Venice: Glass in Venetian Style, 1500-1750. Hudson Hills. 2004. str. 29. ISBN 0-87290-157-2.
  9. ↑ Jahrbuch der Heraldischen Gesellschaft „Adler“ in Wien. Gerold. 1894. str. 129.
  10. ↑ Khiesel v. Kaltenbrunn. Allgemeine Deutsche Biographie. Vol. 15 (1. izd.). Duncker & Humblot. 1882. str. 708.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Khisl&oldid=6726947«