Janez III. Polanenski
| Janez III. Polanenski | |
|---|---|
 Notranjost nagrobnega spomenika za Janeza III. Polanenskega, detajl obraza Janeza III. | |
| Gospod Brede Gospod Leka | |
| Vladanje | 1378-1394 |
| Predhodnik | Janez II. Polanenski |
| Naslednik | |
| Rojstvo | ok. 1340 |
| Smrt | 13. avgust 1394 Breda |
| Pokop | Cerkev Naše ljube gospe v Bredi, Breda |
| Žena | Odilija Salm-Ravensteinska |
| Potomci | |
| Rodbina | Rodbina Polanenskih stranska veja rodbine Wassenaarskih |
| Oče | Janez II. Polanenski |
| Mati | Oda Horneško-Altenska |
| Religija | Rimskokatoliška cerkev |
Janez III. Polanenski (pred 1360 – 11. avgust 1394 ) je bil gospod Brede, Geertruidenberga, Klunderta (Niervaart) in Leka. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja rodbine gospodov Wassenaarskih.
Življenjska pot
[uredi | uredi kodo]Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, Jan II ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od brabantskega vojvode kupil pomembno baronstvo Breda. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd Niervaart.
Leta 1371 je bil z očetom prisoten v bitki pri Baesweilerju, nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda[1] odkupili in ga istega leta povišali v viteza.
8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof Albert Bavarski priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode.
S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu.
Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta Alberta Bavarskega. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila Zundert, Princenhage, Sprundel in Nispen, ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd.[2] Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.[3]
Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko.
Poroka in otroci
[uredi | uredi kodo]Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (Jehenne) Ivana Polanenska. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau.
Nezakonski (vnuki) otroci
[uredi | uredi kodo]- Jan van der Leck, znan tudi kot van Grijmhuysen, ± 1390 - < 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila:
- Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim.
- Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Leo Nierse, Breda, stad van borderlords en baronnen, Raamsdonksveer 2003, p.44
- ↑ Nassause Domeinraad tot 1580
- ↑ Obreen, Geschiedenis geslacht Wassenaer, blz. 188