Jame Drak Jerpa
| Jerpa | |
|---|---|
Ruševine samostana, 1993 | |
| Religija | |
| Pripadnost | Tibetanski budizem |
| Sect | Gelug |
| Lega | |
| Kraj | dolina Jerpa, prefektura Lasa, Avtonomna pokrajina Tibet, Ljudska republika Kitajska |
| Koordinati | 29°44.87′N 91°16.83′E / 29.74783°N 91.28050°E |
| Arhitektura | |
| Zgradil | Songcen Gampo in Trisong Detsen |
| Konec gradnje | 7.–8. stoletje |
Jerpa (znan tudi kot Brag Jer-pa, Drak Jerpa, Druk Jerpa, Dagjeba, Dajerpa in Trajerpa) je samostan in številne starodavne meditacijske jame, v katerih je nekoč živelo približno 300 menihov, in so kratko vožnjo vzhodno od Lase na Tibetu.[1]
Opis
[uredi | uredi kodo]Drak Jerpa je na pobočju v okrožju Dagzê. Vhod v dolino Jerpa je približno 16 kilometrov severovzhodno od Lase na severnem bregu reke Kjiču. Od tam je še 10 kilometrov do znamenitih starodavnih meditacijskih jam v spektakularnih apnenčastih pečinah doline Jerpa (tibetansko བྲག་ཡེར་པ་, Wylie: Brag Yer-pa). Nasproti glavnih jam je starodavno nebeško pokopališče.
Dolino naj bi obiskal slavni legendarni junak Gesar iz Linga. Verjame se, da so luknje, ki so jih njegove puščice pustile v pečinah, dokaz njegove prisotnosti.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Zgodnja leta
[uredi | uredi kodo]
Obstaja več majhnih templjev, svetišč in puščavnic, pečine pa vsebujejo nekatera najstarejša znana mesta za meditacijo v Tibetu, nekatera izvirajo iz predbudističnih časov. Med bolj znanimi so tista, ki so tradicionalno povezana s Songcen Gampom (604–650 n. št.) (tradicionalno 33. kralj dinastije Jarlung in prvi cesar združenega Tibeta). Njegova tibetanska kraljica Monza Triučam je tukaj ustanovila tempelj Drak Jerpa.[2]
Pravijo, da so on in njegovi dve kraljici, rojeni v tujini, meditirali v templju Peu Marsergji in v Čogjel Puku ter odkrili 'samo-nastale' simbole Bude – telo, govor in um. Padmasambhava ali Guru Rinpoče (konec 8. do začetka 9. stoletja) je tukaj meditiral in prakticiral tantrično jogo s svojo jogini Ješe Tsogjal ter preživel 7 mesecev v meditaciji v 'Dava Puku', ki velja za eno od njegovih treh najpomembnejših krajev dosežka.[3]
Potem ko je Lhalung Pelgyi Dordže leta 842 n. št. umoril protibudističnega bonskega cesarja Langdarmo, naj bi se skril v jamo in meditiral 22 let. Njegov klobuk je bil tam shranjen do leta 1959.[1][4][5]
Jerpa je postalo eno od treh najpomembnejših središč meditacije in umika v osrednjem Tibetu. Tukaj naj bi meditirali tudi številni učenci Guruja Rinpočeja. Atiša (982–1054 n. št.) je v dolini veliko pridigal. Atišina puščavnica je v ruševinah, vendar je imela v 19. stoletju 300 menihov in je bila poletna rezidenca samostana Ramoče (Zgornji tantrični kolegij).
Kasnejša zgodovina beleži, da sta tako Songcen Gampo kot Trisong Detsen (756–797) ustanovila templje v Jerpi, Klu-mes Tshul-khrims pa jih je v 11. stoletju nekoliko prenovil.[6][7] Izročilo pravi, da je po rojstvu Songcen Gampovega edinega sina, Gungrija Gungstena, Mangzi Tričam, princesi iz Manga, eni od njegovih žena: »Svetišče in stupa, posvečena zaščitniškemu božanstvu matere in sina, bila zgrajena na naročju skalnate gore, ki je spominjala na sedečo podobo svete Tare v regiji Jerpa.«[8]
Nadzor Gelugov
[uredi | uredi kodo]Starodavna Kadampa gompa Jerpa Drubde je po reformaciji Je Tsongkhape (1357–1419) prešla pod nadzor Gelugov. Po smrti 4. dalajlame (1589–1617) so se leta 1618 menihi geluških samostanov Sera in Drepung uprli silam Tsangpa v Lasi. Tisti, ki niso bili ubiti, so se zatekli v Taglung na severovzhodu. Khöntön Rinpočé, ki je poskušal prepričati menihe iz Sere, naj se izognejo nasilju, se je preselil v Jerpo, kamor se je vrnil mir. Jerpa je v tem času izgubil svoje bogastvo in je bil podrejena samostanu Taklung.[9]
Zadnja leta
[uredi | uredi kodo]V Jerpi je vsaj od začetka 19. stoletja do leta 1959 živelo približno 300 menihov. Služil je tudi kot poletna rezidenca tantričnega kolidža Gyuto Lhasa. Samostan Drubde, poletna rezidenca kolidža Gyutö, je bil uničen leta 1959.[10] Med kulturno revolucijo (1966–76) je bil celoten kompleks v Jerpi, vključno s samostanom Drak Jerpa in poletno rezidenco Zgornjega tantričnega kolidža, popolnoma uničen.[11]
S prostovoljnim delom in donacijami so bili nekateri jamski templji in Drak Jerpa kasneje delno obnovljeni. Policija je prišla v Jerpo po nemirih oktobra 1987 in na vrata templja nalepila obvestila, s katerimi je ljudi opozarjala pred sodelovanjem v 'kontrarevolucionarnih dejavnostih'. Leta 1998 je vlada porušila številne kapele, ki so bile zgrajene brez dovoljenja. Število menihov, ki so bili dovoljeni v Jerpi, je bilo leta 2008 še vedno strogo nadzorovano.
- Jerpa, 1993
- Vhod v Dawa Puk, jamo Guruja Rinpočeja
- Samonastali sveti simbol
- Kip cesarja Songcena Gampa v njegovi meditacijski jami v Jerpi
- Kip Guruja Rinpočeja v njegovi meditacijski jami v Jerpi
- Dolina Jerpa pod čortenom
- Gesarjeve luknje od puščic. (Kliknite za ogled lukenj v gorah).
- Nebeško pokopališče, Jerpa
- Dolina Drak Yerpa iz uničenega samostana
- Drak Jerpa
- Drak Jerpa, 2015
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Osada, Allwright & Kanamaru 2000, str. 99.
- ↑ Dorje 1999, str. ;68–69.
- ↑ Dorje 1999, str. 141.
- ↑ Dowman 1988, str. 75.
- ↑ Gyaltsen 1996, str. 266.
- ↑ Richardson 1985, str. 144.
- ↑ Ancient Tibet 1986, str. ;314–315.
- ↑ Gyaltsen 1996, str. ;188–189.
- ↑ Shakabpa 2009, str. 329.
- ↑ Kelly & Bellezza 2008, str. 140.
- ↑ Schwartz 1996, str. 62.
Viri
[uredi | uredi kodo]- 14th Dalai Lama; Lhundrub, Khonton Peljor; Cabezón, José Ignacio (17. maj 2011). Meditation on the Nature of Mind. Simon and Schuster. ISBN 978-0-86171-628-9. Pridobljeno 26. februarja 2015.
- Ancient Tibet: Research Materials from The Yeshe De Project. Dharma Publishing. 1986. ISBN 0-89800-146-3.
- Dorje, Gyurme (1999). Footprint Tibet Handbook (2nd izd.). Bath, England. ISBN 1-900949-33-4. Also published by NTC Publishing Group, Lincolnwood, Illinois, U.S.A. in 1999. ISBN 978-0-8442-2190-8; ISBN 0-8442-2190-2
- Dowman, Keith (1988). The Power-places of Central Tibet: The Pilgrim's Guide. London: Routledge & Kegan Paul. str. 73–79. ISBN 0-7102-1370-0.
- Gyaltsen, Sakyapa Sonam (1996). The Clear Mirror: A Traditional Account of Tibet's Golden Age. Prevod: McComas Taylor; Lama Choedak Yuthok. Ithaca, N.Y.: Snow Lion Publications. ISBN 1-55939-048-4.
- Kelly, Robert; Bellezza, John Vincent (2008). Tibet. Ediz. Inglese. Lonely Planet. ISBN 978-1-74104-569-7. Pridobljeno 26. februarja 2015.
- Osada, Yukiyasu; Allwright, Gavin; Kanamaru, Atsushi (2000). Mapping the Tibetan World. Tokyo: Kotan Publishing. ISBN 0-9701716-0-9. Reprint: 2004
- Richardson, H. E. (1985). A Corpus of Early Tibetan Inscriptions. Royal Asiatic Society. ISBN 0-947593-00-4.
- Schwartz, Ronald D. (1. januar 1996). Circle Of Protest. Motilal Banarsidass. ISBN 978-81-208-1370-0. Pridobljeno 26. februarja 2015.
- Shakabpa, Tsepon Wangchuk Deden (2009). One Hundred Thousand Moons: An Advanced Political History of Tibet. BRILL. ISBN 978-90-04-17732-1. Pridobljeno 26. februarja 2015.