Jakov Iljič Frenkel

Jakov Iljič Frenkel
Rojstvo	Яков Ильич Френкель 10. februar 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[…] Rostov na Donu
Smrt	23. januar 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[…] (57 let) Sankt Peterburg
Državljanstvo	Ruski imperij  Sovjetska zveza
Poklic	teoretični fizik, inženir, jedrski fizik

Jakov Iljič Frenkel (rusko Я́ков Ильи́ч Фре́нкель), ruski fizik, * 10. februar 1894 Rostov na Donu, Ruski imperij (sedaj Rostovska oblast, Rusija), † 23. januar 1952 Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Življenje

Frenkel se je rodil v judovski družini. Obiskoval je Univerzo v Sankt Peterburgu. V letu 1912 je končal svoje delo na področju zemeljskega magnetnega polja. S tem delom je pritegnil pozornost ruskega fizika Abrahama Fjodoroviča Joffa (1880 – 1960), s katerim sta pozneje sodelovala. Od leta 1912 do smrti je Frenkel delal na Fizikalno-tehniškem inštitutu (Joffejev inštitut).

Delo

V času raziskav kondenziranih snovi je vpeljal pojem vrzeli. Znan je po Frenkelovi napaki (Frenkelov defekt). Delal je tudi na področju plastičnih deformacij. Znan je po modelu Frenkel-Kontorove (tudi Tomlinsonov model) na področju dislokacij.

V letih 1930-1931 je pokazal, da nevtralni kvazidelec eksciton lahko nastane v kristalu pod vplivom svetlobe. Veliko je prispeval tudi v fiziki polprevodnikov in izolatorjev. Po njem se imenuje tudi Poole-Frenkelov pojav (imenovan tudi po irskem fiziku Horacu Hewittu Poolu (1886 – 1962)).