Jakob Bernoulli I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jakob Bernoulli I.
Portret
Rojstvo27. december 1654 (6. januar 1655)[1]
Basel[2]
Smrt16. avgust 1705({{padleft:1705|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[3][1][…] (50 let)
Basel[2]
DržavljanstvoCivil Ensign of Switzerland (Pantone).svg Švica
Poklicmatematik, fizik, zdravnik, univerzitetni profesor

Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Jakob je bil starejši Johannov (Ivanov) brat. Leta 1676 je na svojem potovanju v Anglijo srečal Roberta Boyla in Roberta Hooka. Ko se je vrnil domov, je posvetil svoje življenje znanosti in matematiki. Od leta 1682 je poučeval na Univerzi v Baslu, kjer je leta 1687 postal profesor matematike. Leta 1689 je za Mengolijem dokazal, da harmonična vrsta:

divergira.

Dopisoval si je z Leibnizem in se pri tem naučil infinitezimalnega računa. Sodeloval je s svojim bratom Johannom. Njegova najzgodnejša dela o transcendentnih krivuljah (1696) in o izoperimetričnem problemu (1700, 1701) kažejo uporabo tega računa. Napisal je prvi učbenik infinitezimalnega računa, razširil je tudi uporabo novega računa v geometriji. Bil je predhodnik statistike. Njegovo odlično delo Umetnost domnevanja (Ars Conjectandi), objavljenem po njegovi smrti leta 1713, predstavlja pionirsko delo iz teorije verjetnosti.

V letu 1694 je kot modifikacijo elipse prvi opisal po njem imenovano lemniskato.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive
  2. 2,0 2,1 Record #118509950 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. Encyclopædia Britannica