Jagelonska univerza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jagelonska univerza
Uniwersytet Jagielloński
latinsko Universitas Iagellonica Cracoviensis
Bivša imena
Studium Generale (1364–1397)
Collegium Regium (1397–1400)
Collegium Maius (1400–c. late 1500s)
Krakovska akademija(c. late 1500s–1777)
Glavna šola Kraljevine Poljske (1777–1795)
Glavna krakovska šola(1795–1817)
MotoPlus ratio quam vis
Moto v slovenščini
Naj razum prevlada nad silo
Ustanovljena1364 (1364)
Tipjavna univerza
RektorJacek Popiel
Akademsko osebje
3.942 (2021)
Št. študentov35.517 (2021)[1]
Dodiplomskih16.222 (2021)[2]
Podiplomskih11.014 (2021)
2.153 (2021)
KrajKrakov
 Poljska
KampusUrban/college town
Članstvo v združenjihCoimbra Group
EAIE
Europaeum
European University Association
Guild of European Research-Intensive Universities
International Research Universities Network
Una Europa
Utrecht Network
Spletna stranhttps://en.uj.edu.pl/en
Jagiellonian University se nahaja v Poljska
Jagiellonian University
Jagiellonian University
Location of Jagiellonian University in Kraków within Poland

Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński[op 1]), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.

Univezo je leta 1364 ustanovil poljski kralj Kazimir III. Veliki. Je najstarejša univerza na Poljskem in trinajsta najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu. Šteje se za najprestižnejšo akademsko ustanovo na Poljskem.[4][5] Na univerzo se gleda tudi kot na varuha poljske kulture, zlasti po delitvah Poljske in v obdobju med obema svetovnima vojnama. Univerza je pomembno prispevala tudi k intelektualni dediščini Evrope.[6]

Kampus Jagelonske univerze je v središču mesta Krakov. Univerzo sestavlja trinajst glavnih fakultet in tri fakultete, ki sestavljajo Collegium Medicum. Zaposluje približno 4.000 akademikov in izobražuje več kot 35.000 študentov, ki študirajo na 166 področjih.[6] Glavni učni jezik je poljščina, vendar je okoli 30 diplom na voljo v angleščini in nekaj v nemščini.[7] Univerzitetna knjižnica je med največjimi te vrste in hrani številne srednjeveške rokopise, vključno z znamenitim delom Nikolaja Kopernika De revolutionibus orbium coelestium (O kroženjih nebesnih teles).

Poleg Kopernika so bili pomembni alumni univerze tudi voditelji držav, kralj Jan III. Sobieski, papež Janez Pavel II. in Andrzej Duda, poljska premierja Beata Szydło in Józef Cyrankiewicz, kulturniki Jan Kochanowski, Stanisław Lem in Krzysztof Penderecki in vodilni intelektualci in raziskovalci, kot so Hugo Kołłątaj, Bronisław Malinowski, Carl Menger, Leo Sternbach in Norman Davies. Z univerzo so bili povezani štirje Nobelovi nagrajenci, vsi literati: Ivo Andrić in Wisława Szymborska, ki sta tam študirala, ter Czesław Miłosz in Olga Tokarczuk, ki sta tam poučevala.[8] Diplomanti univerze so bili izvoljeni v Poljsko akademijo umetnosti in znanosti, Kraljevo družbo, Britansko akademijo, Ameriško akademijo znanosti in umetnosti ter druga častna društva.

Jagelonska univerza se dosledno uvršča med najboljše univerze na svetu. CWTS Leiden Ranking, ki pregleduje znanstveno uspešnost več kot 1200 svetovnih univerz, je univerzo postavil na 1. mesto na Poljskem, 74. mesto v regiji in 250. mesto na svetu.[9]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev univerze[uredi | uredi kodo]

Jan Matejko (1838–1893): Ustanovitev Jagelonske univerze

Sredi 14. stoletja je kralj Kazimir III. Veliki spoznal, da narod potrebuje razred izobraženih ljudi, zlasti pravnikov, ki bi lahko bolje uredili državno zakonodajo ter upravljali sodišča in urade. Njegova prizadevanja za ustanovitev visokošolske ustanove na Poljskem so bila poplačana, ko mu je papež Urban V. izdal dovoljenje za ustanovitev univerze v Krakovu. Kraljeva ustanovna listina je bila izdana 12. maja 1364. Istočasno je mestni svet Krakova izdal listino, ki je Studium Generale podelila privilegije.

Razvoj univerze v Krakovu je po smrti njenega ustanovitelja zastal. Predavanja so potekala na različnih mestih po mestu, med drugim v profesorskih hišah, cerkvah in v stolni šoli na Wawelu. Domneva se, da se je gradnja stavbe za Studium Generale začela na trgu Wolnica v današnji mestni četrti Kazimierz.

Po obdobju skromnega zanimanja in pomanjkanja sredstev je institucijo v 1390. obnovila poljska kraljica Jadviga, hči ogrskega in poljskega kralja Ludvika I. Ogrskega. Kraljevi par, Jadviga in njen mož Vladislav II. Jagelo, sta se odločila, da bi bilo namesto gradnje novih prostorov za univerzo bolje kupiti obstoječo stavbo. Leta 1399 sta kupila stavbo na Židovski ulici, ki je bila v lasti družine Pęcherz. Kraljica je ves svoj osebni nakit podarila univerzi in ji omogočila vpis 203 študentov. Fakultete za astronomijo, pravo in teologijo so pritegnile ugledne učenjake, na primer Jana Kancija, Stanislava iz Skarbimierza, Pavla Włodkowica, Jana iz Głogówa in Alberta Brudzewskega, ki je bil od 1491 do 1495 eden od učiteljev Nikolaja Kopernika.[10] Univerza je bila prva univerza v Evropi, ki je ustanovila neodvisne katedre za matematiko in astronomijo. Hitra širitev je zahtevala nakup večjih prostorov za njihovo namestitev, zato je bila na začetku 15. stoletja zgrajena stavba, danes znana kot Collegium Maius, s štirikotnim tlorisom in lepo arkado. Kvalitete Collegiuma Maiusa, od katerih so mnoge neposredno prispevale k akademskemu vzdušju na univerzi, so postale splošno spoštovane, kar je univerzi pomagalo uveljaviti njen sloves mesta učenosti v srednji Evropi.

Zlata doba[uredi | uredi kodo]

Glavna dvorana Collegiuma Maiusa

Več stoletij se je skoraj vsa poljska intelektualna elita izobraževala na Jagelonski univerzi, kjer je uživala posebno kraljevo naklonjenost. V svoji dolgi zgodovini je izobraževala tudi na tisoče tujih študentov iz Litve, Rusije, Ogrske, Češke, Nemčije in Španije. V drugi polovici 15. stoletja je več kot 40 odstotkov študentov prihajalo iz tujine.

Prvi rektor univerze je bil Piotr Wysz, prvi profesorji pa Čehi, Nemci in Poljaki, ki so se večinoma izobraževali na Karlovi univerzi v Pragi. Po letu 1520 sta Constanzo Claretti in Wenzel von Hirschberg uvedla grško filologijo. Poučevali so tudi hebrejščino. V tem času je Collegium Maius sestavljalo sedem čitalnic, od katerih jih je bilo šest poimenovanih po velikih antičnih učenjakih: Aristotelu, Sokratu, Platonu, Galenu, Ptolemaju in Pitagori. V tem obdobju so bile na univerzi ustanovljene pravna, medicinska, teološka in filozofska fakulteta. Zgradbi Pravne fakultete (Collegium Iuridicum) in Malega kolegije (Collegium Minus) še stojita.

Zlato dobo je univerza doživljala v času poljske renesanse med letoma 1500 in 1535, ko jo je v prvem desetletju 16. stoletja obiskovalo 3215 študentov. V teh letih so bili postavljeni temelji za Jagelonsko knjižnico v dodatnem nadstropju Velikega kolegija. Prvotni prostori knjižnice, v katerih so bile vse knjige priklenjene, da bi preprečili krajo, se kot taki ne uporabljajo več, še vedno pa se občasno odpirajo za predavanja gostujočih predavateljev.

Glavni baročni vhod v univerzitni Collegium Iuridicum

Priljubljenost univerze in vse bolj provincialnega Krakova sta v kasnejših stoletjih upadali. Temu primerno je upadalo tudi število študentov. Rekordna obiskanost v zgodnjem 16. stoletju ni bila presežena vse do konca 18. stoletja Vse to je bilo povezano s splošnim gospodarskim in političnim nazadovanjem v poljsko-litovski skupni državi, ki je trpela zaradi slabega upravljanja in politik takratnih sovražnih sosed. Veliko stavb univerze je kljub številnim širitvenim projektom v poznem 18. stoletju propadlo in so jih uporabljali za druge namene. V univerzitetnem arhivu je zapis, ki se glasi: »V stavbi nihče ne živi, tam se nič ne dogaja. Če bi predavalnice prenovili, bi jih lahko oddali v najem za pralnico«. To obdobje jebilo eno od najtemnejših obdobij v zgodovini univerze in skoraj zagotovo tisto, v katerem se je zaprtje institucije zdelo skoraj neizbežno.

Nemiri in skorajšnje zaprtje univerze po delitvah Poljske[uredi | uredi kodo]

Collegium Novum v krakovski četrti Staro mesto

Po tretji delitvi Poljske leta 1795 in napoleonskih vojnah, ki so sledile, je Krakov postal svobodno mesto pod zaščito Avstrijskega cesarstva, vendar to ni trajalo dolgo. Po Krakovski uporu sta mesto in njegova univerza leta 1846 postala del Avstrijskega cesarstva.[11] Avstrijci so bili do univerze v marsičem sovražni. Iz Velikega avditorija Collegiuma Maiusa so kmalu po prihodu odstranili veliko pohištva, da bi ga preuredili v skladišče žita. Grožnjo zaprtje univerze se je končala z odlokom Ferdinanda I. Avstrijskega, da se univerza ohrani. Do leta 1870 se je stanje na univerzi izboljšalo do te mere, da so se številni učenjaki vrnili. Profesorja Zygmunt Wróblewski in Karol Olszewski sta leta 1883 uspešno demonstrirala utekočinjenje zraka. Avstrijske oblasti so nato prevzele novo vlogo pri razvoju univerze in zagotovile sredstva za gradnjo številnih novih stavb, vključno z novogotskim Novim kolegijem (Collegium Novum), odprtim leta 1887.[11] Poljski študentje, ki so se zavzemali za ponovno vzpostavitev neodvisne poljske države, so iz te stavbe leta 1918 odstranili in uničili veliko sliko cesarja Franca Jožefa.[12]

Grof Stanisław Tarnowski je bil meed letoma 1871 in 1909 dvakrat rektor Jagelonske univerze
Univerza okoli leta 1930

Za 500. obletnico ustanovitve univerze je bil v atriju Collegiuma Maiusa postavljen spomenik Koperniku. Kip je bil leta 1953 prestavljen v neposredno bližino Novega kolegija.[13] V povojnem obdobju je bila medicinska fakulteta preseljena na mesto vzhodno od središča in razširjena s številnimi sodobnimi učnimi bolnišnicami. Do poznih 30. let dvajsetega stoletja se je število študentov na univerzi dramatično povečalo na skoraj šest tisoč. Univerza, ki je zdaj glavno izobraževalno središče v Republiki Poljski, je dobila vladno podporo za nakup gradbenih zemljišč. Zgrajena so bila številna bivališča za študente in profesorje. Od vseh projektov, ki so se začeli v tem obdobju, bi morala biti najpomembnejša Jagelonska knjižnica. Monumentalna stavba knjižnice, katere gradnja se je začela leta 1931, je bila dokončana proti koncu medvojnega obdobja, kar je omogočilo, da so se številne raznolike knjižne zbirke univerze do izbruha druge svetovne vojne leta 1939 preselile v nove prostore.[14]

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

Po nacistični invaziji na Poljsko je bilo med operacijo s kodnim imenom Sonderaktion Krakau (Specialna operacija Krakov) 6. novembra 1939 aretiranih 184 profesorjev univerze in deportiranih v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen. Univerza je bila skupaj z ostalim visokošolskim in srednješolskim izobraževalnimi ustanovami na Poljskem zaprta do konca druge svetovne vojne.[15] Po ponovnem odprtju univerze leta 1945 je bila nova poljska vlada nenaklonjena predvojni zasnovi univerze.[15] Po letu 1957 se je poljska vlada odločila, da bo začela vlagati v gradnjo novih objektov v bližini parka Jordan in razširitev drugih manjših obstoječih objektov. Gradbena dela so potekala počasi, številni zastavljenih cilji pa sploh niso bili doseženi. Številni znanstveniki so začeli odkrito kritizirali vlado zaradi njenega očitnega pomanjkanja zanimanja za razvoj visokošolskega izobraževanja in prihodnosti univerze. S sredstvi iz zapuščine Ignacija Paderewskega so zgradili številne nove stavbe, med njimi tudi Paderevski kolegij (Collegium Paderevianum).

Leta 1989 je Poljska strmoglavila svojo socialistično vlado. Istega leta je Jagelonska univerza uspešno zaključila nakup svojega prvega gradbenega zemljišča v Pychowicah v Krakovu, kjer se je leta 2000 začela gradnja novega kompleksa univerzitetnih stavb, tako imenovanega tretjega kampusa. Novi kampus, uradno imenovan 'Kampus 600. obletnice', je bil razvit v povezavi z novim LifeScience Parkom, ki ga upravlja Jagelonski center z inovacije, raziskovalni konzorcij univerze.[16]

Vstop Poljske v Evropsko unijo leta 2004 se je izkazal za ključnega za izboljšanje stanja Jagelonske univerze. Povečano financiranje tako s strani centralne vlade kot evropskih oblasti je omogočilo razvoj novih oddelkov, raziskovalnih centrov in boljšo podporo delu študentov in akademikov.

Pomembni diplomanti[uredi | uredi kodo]

Fakultete in oddelki[uredi | uredi kodo]

Univerza je razdeljena na naslednje fakultete z različnimi organizacijskimi podstrukturami, ki delno odražajo njihovo zgodovino in delno njihove operativne potrebe.

  • pravo in uprava
  • medicina
  • farmacija in medicinska analiza
  • skrb za zdravje
  • filozofija
  • zgodovina
  • filologija
  • poljski jezik in književnost
  • fizika, astronomija in uporabna računalniška znanost
  • matematika in računalništvo
  • kemija
  • biologija
  • geologija
  • upravljanje in socialno komuniciranje
  • mednarodni in politični študiji
  • biokemija, biofizika in biotehnologija
  • veterina n agronomija
  • Nacionalni center za sinhrotronsko sončno sevanje

Fakulteta za medicino (Collegium Medicum) je povezana z naslednjimi bolnišnicami in klinikami:[17]

  • Univerzitetna bolnišnica Krakow-Prokocim[18]
  • Otroška univerzitetna bolnišnica v Karkovu[19]
  • Univerzitetna bolnišnica za ortopedijo in rehabilitacijo, Zakopane[20][21]
  • Zobna univerzitetna klinika v Krakovu[22]
  • Bolnišnica Janeza Pavla II. v Krakovu[23]

Ugledni profesorji[uredi | uredi kodo]

Heraldični friz na zgradbi Collegiuma Maiusa z grbi krakovskih škofov, kanclerjev, kardinalov in Elizabete Avstrijske, velike litovske kneginje, in Krakovske akademije
  • Stanisław Skarbimierski (1360–1431), rektor, teolog, pravnik
  • Paweł Włodkowic (1370–1435), pravnik, diplomat in politik, predstavnik Poljske na Konstanškem koncilu
  • Albert Brudzewski (1445–1497), astronom in matematik
  • Maciej Miechowita (1457–1523), zgodovinar, kronist, geograf, medik
  • Marcin Szlachciński (1511/1512–?), učenjak, prevajalec, pesnik in filozof * * Jan Brożek (1585–1652), matematik, fizik in astronom
  • Franz Mertens (1840–1927), matemetik
  • Henryk Jordan (1842–1907), profesor porodništva
  • Walery Jaworski (1849–1924), gastroenterolog
  • Ludwik Rydygier (1850–1920), splošni kirurg
  • Albert Wojciech Adamkiewicz (1850–1921), patolog, odkritelj adamkijevičeve arterije in adamkijevičeve reakcije
  • Napoleon Cybulski (1854-1919), pionir v endokrinologiji
  • Edmund Załęski (1863–1932), agrotehnik in kemik
  • Władysław Natanson (1864–1937), zdravnik
  • Stanisław Estreicher (1869–1939), ustanovitelj Muzeja Jagelonske univerze
  • Tadeusz Estreicher (1871–1952), pionir kriogenike
  • Marian Smoluchowski (1872–1917), pionir statistčne fizike
  • Bohdan Lepky (1872–1941), književnik
  • Franciszek Bujak (1875-1953), zgodovinar
  • Stanisław Kutrzeba (1876–1946), rektor, generalni sekretar Poljske akademije znanosti
  • Andrzej Gawroński (1885–1927), ustanovitelj Poljske orientalistične družbe, profesor sanskrta
  • Stanisław Kot (1885–1975), zgodovinar in politik
  • Jan Zawidzki (1886–1928), kemik in zgodovinar
  • Tadeusz Sulimirski (1898–1983), zgodovinar in arheolog, strokovnjak za Sarmate
  • Roman Grodecki (1889–1964), ekonomski zgodovinar
  • Stanisław Smreczyński (1899–1975), zoolog
  • Henryk Niewodniczański (1900–1968), fizik
  • Adam Vetulani (1901–1976), zgodovinar srednjeveškega in kanonskefa prava
  • Maria Ludwika Bernhard (1908–1998), arhaeologinja
  • Wisława Szymborska (1923–2012), pesnica, prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 1996
  • Ryszard Gryglewski (rojen 1932), farmakolog, odkritelj prostaciklina
  • Andrzej Szczeklik (1932–2012), fizik
  • Jan Woleński (rojen 1940), filozof
  • Piotr Sztompka (rojen1944), sociolog
  • Jan Potempa (rojen1955), biologi, prejemnik Nagrade fundacije za poljsko znanost[24]
  • Krzysztof Kościelniak (rojen 1965), zgodovinar
Izbrane univerzitetne ustanove
  • Collegium Novum
    Collegium Novum
  • Collegium Maius, janstarejša zgradba univerze
    Collegium Maius, janstarejša zgradba univerze
  • Collegium Broscianum
    Collegium Broscianum
  • Collegium Physicum
    Collegium Physicum
  • Palača Larysz, fakulteta za pravo in upravo
    Palača Larysz, fakulteta za pravo in upravo
  • Fakulteta za fiziko, astronomijo in uporabne računalniške znanosti
    Fakulteta za fiziko, astronomijo in uporabne računalniške znanosti
  • Theatrum Anatomicum Medicinske fakultete
    Theatrum Anatomicum Medicinske fakultete
  • Grad Przegorzały, sedež Inštituta za evropske študije
    Grad Przegorzały, sedež Inštituta za evropske študije
  • Kampus 600. obletnice oživitve univerze
    Kampus 600. obletnice oživitve univerze
  • Auditorium Maximum z gledališčem s 1.200 sedeži
    Auditorium Maximum z gledališčem s 1.200 sedeži

Opomba[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Zgodovinska imena: Akademia Krakowska, Szkoła Główna Koronna, Szkoła Główna Krakowska, Uniwersytet Krakowski, latinsko Universitas Jagellonica Cracoviensis.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Jagiellonian University Facts and Figures 2021«. en.uj.edu.pl. Jagiellonian University. 2021. Pridobljeno 14. aprila 2021.
  2. ↑ »Dane statystyczne Uczelni as of December 31 2020«. en.uj.edu.pl. Jagiellonian University. 2021. Pridobljeno 14. aprila 2021.
  3. ↑ Statut Uniwersytetu Jagiellońskiego uchwalony przez Senat Uniwersytetu Jagiellońskiego 7 czerwca 2006 roku. s. 11 Arhivirano 2021-08-30 na Wayback Machine.. Pridobljeno 9. julija 2010.
  4. ↑ »Study in Poland«. Top Universities. 3. september 2014. Pridobljeno 4. januarja 2017.
  5. ↑ »Jagiellonian University«. Times Higher Education (THE) (v ameriški angleščini). Pridobljeno 4. januarja 2017.
  6. ↑ 6,0 6,1 »Overview - Jagiellonian University - Jagiellonian University«. en.uj.edu.pl. Pridobljeno 15. februarja 2022.
  7. ↑ »Welcome to the Jagiellonian University - Programmes«. www.en.uj.edu.pl. Pridobljeno 14. aprila 2021.
  8. ↑ »Study of Literature and Art at the Jagiellonian University in Kraków : Kraków Miasto Literatury UNESCO«. krakowcityofliterature.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2022. Pridobljeno 23. februarja 2022.
  9. ↑ Studies (CWTS), Centre for Science and Technology. »CWTS Leiden Ranking«. CWTS Leiden Ranking (v angleščini). Pridobljeno 24. januarja 2022.
  10. ↑ David de la Croix, Gaia Spolverini,(2022). Scholars and Literati at the University of Cracow (1364-1800). Repertorium Eruditorum Totius Europae/RETE. 6: 35– 42.
  11. ↑ 11,0 11,1 Waltos, Stanisław. »History«. Jagiellonian University. Pridobljeno 28. septembra 2010. (poljsko)
  12. ↑ »Władysła Jan Pochwalski«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2021. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  13. ↑ »Kraków - Pomnik Mikołaja Kopernika«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2021. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  14. ↑ »Dzieje Biblioteki Jagiellońskiej«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2020. Pridobljeno 1. aprila 2020.
  15. ↑ 15,0 15,1 Weigel, George (2001). Witness of Hope – The Biography of Pope John Paul II. HarperCollins. ISBN 978-0-06-018793-4.
  16. ↑ »Campus of the Sixcentenary«. Pridobljeno 12. maja 2011.
  17. ↑ »Uniwersytet Jagielloński - Collegium Medicum«. www.cm-uj.krakow.pl. Pridobljeno 28. januarja 2022.
  18. ↑ »Szpital Uniwersytecki w Krakowie - Szpital Uniwersytecki w Krakowie«. www.su.krakow.pl. Pridobljeno 28. januarja 2022.
  19. ↑ »Uniwersytecki Szpital Dziecięcy w Krakowie – Uniwersytecki Szpital Dziecięcy w Krakowie to największa placówka pediatryczna na południu Polski. Celem działalności jest ratowanie życia i zdrowia dzieci od pierwszego dnia życia. Wszelkie działania diagnostyczne i terapeutyczne prowadzone są w poszanowaniu praw i godności osobistej pacjenta oraz zgodnie z aktualną wiedzą medyczną« (v poljščini). Pridobljeno 28. januarja 2022.
  20. ↑ »Home«. klinika.net.pl. Pridobljeno 28. januarja 2022.
  21. ↑ »Dział Kliniczny«. dk.cm.uj.edu.pl. Pridobljeno 28. januarja 2022.
  22. ↑ »Uniwersytecka Klinika Stomatologiczna w Krakowie«. www.uks.com.pl. Pridobljeno 28. januarja 2022.
  23. ↑ »Strona główna«. KRAKOWSKI SZPITAL SPECJALISTYCZNY IM. JANA PAWŁA II (v poljščini). 29. februar 2016. Pridobljeno 19. februarja 2022.
  24. ↑ »Department of Oral Health & Rehabilitation — School of Dentistry«. Louisville.edu. Pridobljeno 30. aprila 2017.

Viri[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jagelonska_univerza&oldid=6116924«