Motnja propadanja čebeljih družin
Motnja propadanja čebeljih družin je nepojasnjeno izginevanje čebel delavk v družinah medonosne čebele. Pri tem čebele za seboj pustijo matico, čebeljo zalego in tudi vso zalogo hrane. V panju ali v njegovi bližini v takih primerih ni mrtvih odraslih čebel.[1] V splošni rabi se izraz pojavlja tudi pri imenovanju raznoraznih drugih motenj v družinah, vendar je pravilna raba le opisovanje nenadnega izginotja delavk.[2]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Čebele so na podoben način izginjale že od začetkov čebelarstva naprej, pojav pa je nosil veliko različnih imen, kot so izginjanje čebel, majska bolezen, jesensko propadanje ipd.[3] Prvič je bil pojav znanstveno opisan leta 1869[4][5], konec leta 2006 pa so ga poimenovali z imenom motnja propadanja čebeljih družin (angleško colony collapse disorder ali CCD).[6] Uveljavitev imena je tesno povezana z drastičnim povečanjem izginjanja medonosnih čebel iz panjev v Severni Ameriki.[7] O podobnem porastu izginjanja čebel so nekoliko kasneje začeli poročati tudi čebelarji iz Belgije, Francije, Nizozemske, Grčije, Italije, Portugalske in Španije,[8] v nekoliko manjšem obsegu pa tudi čebelarji iz Švice in Nemčije[9] Leta 2009 so s Severne Irske poročali o polovičnem upadu števila čebeljih družin zaradi tega pojava.[10]
Proti koncu 2010. let je težava izzvenela, pri čemer še vedno niso povsem jasni vzroki ne za pojav, ne za njegov konec.[2]
Možni vzroki[uredi | uredi kodo]
Pesticidi[uredi | uredi kodo]
Izsledki in situ študije iz leta 2012 so dokazali, da so čebele, ki so bile izpostavljene majhnim dozam imidakloprida v koruznem sirupu, s katerim so bile hranjene, po 23 tednih izkazovale simptome motnje procadanje čebeljih družin. Raziskovalci so v študijo zapisali, da obstaja velika verjetnost zakasnelega umiranja čebel, ki so bile hranjene s takšnim sirupom.[11][12]
Raziskave iz leta 2013 so pokazale možnost vpliva neonikotinoidov, kot sta imidakloprid in klotianidin, na zmanjšano imunsko odpornost čebel proti virusom, kar bi prav tako lahko privedlo do tega, da čebele na poti do hrane pomrejo.[13]
Marca 2013 sta bili objavljeni dve dodatni študiji, v katerih je bilo dokazano, da izpostavljenost čebel neonikotinoidom vpliva na kratkoročni in dolgoročni spomin, kar bi lahko vplivalo na to, da čebele ne najdejo več poti nazaj v panj.[14][15]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ Smodiš, Maja; Škerl (2007). »Pregled mikroorganizmov pri motnji propadanja čebeljih družin« (PDF). Slovenski čebelar. Št. 12. Čebelarska zveza Slovenije. Pridobljeno 13. septembra 2017.
- ↑ 2,0 2,1 Milius, Susan (17. januar 2018). »The mystery of vanishing honeybees is still not definitively solved«. Nature News. Pridobljeno 18. januarja 2018.
- ↑ Oldroyd, Benjamin P. (2007). »What's Killing American Honey Bees?«. PLoS Biology. 5 (6): e168. doi:10.1371/journal.pbio.0050168. PMC 1892840. PMID 17564497.
- ↑ Robyn M. Underwood; Dennis van Engelsdorp. »Colony Collapse Disorder: Have We Seen This Before?«. The Pennsylvania State University, Department of Entomology. Pridobljeno 2. maja 2010.
- ↑ Benjamin Lester (7. marec 2007). »Mystery of the dying bees«. Cosmos Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2008. Pridobljeno 14. septembra 2017.
- ↑ Dennis vanEngelsdorp; Diana Cox-Foster; Maryann Frazier; Nancy Ostiguy; Jerry Hayes (5. januar 2006). »Colony Collapse Disorder Preliminary Report« (PDF). Mid-Atlantic Apiculture Research and Extension Consortium (MAAREC) – CCD Working Group. str. 22. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. julija 2008. Pridobljeno 24. aprila 2007.
- ↑ »Honey Bee Die-Off Alarms Beekeepers, Crop Growers and Researchers«. Pennsylvania State University College of Agricultural Sciences. 29. januar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2013. Pridobljeno 14. septembra 2017.
- ↑ Gaëlle Dupont, Les abeilles malades de l'homme, Le Monde, 29. avgust 2007 (francosko).
- ↑ Petra Steinberger (13. marec 2007). »Das spurlose Sterben«. Süddeutsche Zeitung (v nemščini). Pridobljeno 31. decembra 2010.
- ↑ »Minutes of Northern Ireland Assembly«. Theyworkforyou.com. 8. junij 2009. Pridobljeno 22. junija 2010.
- ↑ Chensheng Lu; Kenneth M. Warchol; Richard A. Callahan (2012). »In situ replication of honey bee colony collapse disorder« (PDF). Bulletin of Insectology. 65 (1): 1–8. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. maja 2012.
- ↑ »Pesticide tied to bee colony collapse«. Harvard Gazette. Pridobljeno 24. maja 2012.
- ↑ »Scientists Discover Key Molecule Linking Neonicotinoids to Honey Bee Viruses«. Reader Supported News. Pridobljeno 9. junija 2014.
- ↑ Palmer, Mary J.; ; Saranzewa, Nastja; Harvey, Jenni; Wright, Geraldine A.; Connolly, Christopher N.; in sod. (27. marec 2013). »Cholinergic pesticides cause mushroom body neuronal inactivation in honeybees«. Nature Communications. 4 (3): 1634. Bibcode:2013NatCo...4E1634P. doi:10.1038/ncomms2648. PMC 3621900. PMID 23535655. Pridobljeno 31. marca 2013.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) - ↑ Williamson, Sally M.; Geraldine A. Wright (7. februar 2013). »Exposure to multiple cholinergic pesticides impairs olfactory learning and memory in honeybees«. Journal of Experimental Biology. 216 (10): 1799–807. doi:10.1242/jeb.083931. PMC 3641805. PMID 23393272. Pridobljeno 31. marca 2013.
 | Ta članek o kmetijstvu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |