Izdajalec (Lovrenčič)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Izdajalec  
AvtorJoža J. Lovrenčič
Jezikslovenščina
Žanrdrama
Klasifikacija

Avtor drame Izdajalec je Joža J. Lovrenčič. Zgodba se odvija med aprilom leta 1941 in jesenjo leta 1945.[1]


Osebe[uredi | uredi kodo]

  • Dr. Rasto Verin, oče profesor
  • Netica, njegova žena
  • Rasto, njegov sin, študent
  • Nina, Jelka, Rastovi sestri
  • Mojca, Rastova zaročenka
  • Rastovi prijatelji:
    • Pavlin, Kovač, Velkovrhv, študentje
    • Breznik, bogoslovec
  • Jovo, četniški kapetan
  • Peter Tominc, sodnik
  • Vojaki, partizani, miličniki, občinstvo v sodni dvorani

Povzetek[uredi | uredi kodo]

Posvečeno spominu mojega očeta in vsem, ki so padli v veri za Boga, kralja in domovino kot vsem onim, katerih geslo je bilo MATI, DOMOVINA, BOG.

1. dejanje[uredi | uredi kodo]

Rasto sliši po radiu, da je Nemčija napadla Jugoslavijo. V domoljubju se takoj priglasi k prostovoljcem. Družina je ponosna nanj, čeprav se težko loči od njega.

2. dejanje[uredi | uredi kodo]

Po razpadu jugoslovanske vojske Rasto in prijatelji razmišljajo, kaj storiti. Rasto se namerava pridružiti Draži Mihajloviću, a prijatelji ga iz različnih vzrokov pustijo na cedilu: Kovač je komunist, Velkovrh je za Italijane, ker so katoliki, Breznik se kot bogoslovec noče vtikati v politiko, Pavlin se boji, da je za odpor še prezgodaj. Rasto je neomajen, pridružil se bo četnikom, njegovo geslo je: svoboda ali smrt!

3. dejanje[uredi | uredi kodo]

Pred četniškim štabom nekje na Notranjskem se po naključju znajde vseh pet nekdanjih prijateljev: Breznik in Pavlin sta domobranca, prišla sta se s četniki dogovorit za medsebojno pomoč. Vojaki pripeljejo dva ujetnika: Velkovrha, ki se vdinja Nemcem kot gestapovec, in partizana Kovača. Rasto prvega z gnusom izpusti, ne mara si mazati rok z njim, drugega povabi na prigrizek, po katerem se vsi, čeprav različnih prepričanj, prijateljsko ločijo.

4. dejanje[uredi | uredi kodo]

Pred komunističnim sodiščem sodijo Rastu, Brezniku in Pavlinu. Tožilec je Velkovrh, obtožuje jih izdajalstva, kolaboracionizma, vojnih zločinov; lažne priče potrdijo obtožbo. Branilec Kovač najprej razkrinka Velkovrha in ko hoče ta zbezati iz dvorane, ga ustreli. Vsi trije obtoženci izjavijo, da so nedolžni, a so obsojeni na smrt, saj je sodba že vnaprej pripravljena. Obsojenci kličejo Jugoslaviji (Rasto), Sloveniji (Pavlin) in Kristusu Kralju (Breznik).

5. dejanje[uredi | uredi kodo]

Obsojenci se v ječi pripravljajo na smrt, mednje pahnejo Kovača, ki ga po napadu na Velkovrha dolžijo ovaduštva in špijonaže v korist četnikov. Kovač računa, da ga bodo ubili brez sodbe, in obžaluje, da je tako slepo veroval v partizanske »vrednote«. Kmalu pride ponje straža in jih vodi na streljanje. Obsojenci kličejo vsak svoje geslo, Kovač doda: Živeli pravica in svoboda!

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Obnova citirana po: Alenka Goljevšček: Joža J. Lovrenčič. Taras Kermauner, Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. 107 in 108.

(COBISS)

Viri[uredi | uredi kodo]

Taras Kermauner: Sveta vojna: Dramatika slovenske politične emigracije 1. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. (COBISS)