Izabela Aragonska (1470–1498)
Izabela Aragonska ( Dueñas, 2. oktober 1470 – Zaragoza, 23. avgust 1498), je bila najstarejša hči Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske, dvakratna princesa Asturije, infantinja Kastilije in Aragonije ter kasneje portugalska kraljica soproga.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Rodila se je 2. oktobra 1470 v mestu Dueñas v Palenciji, kamor sta se njena starša zatekla po poroki v Valladolidu leta 1469, natančneje v palačo grofov Buendía, saj se je poroka zgodila proti volji kralja Henrika IV. Ta palača je pripadala Pedru Vázquezu de Acuñi, bratu toledskega nadškofa Alonsa Carrilla de Acuñe. Brata sta že od vsega začetka podpirala zakon med Izabelo in Ferdinandom Aragonskim. Poleg tega je dedič grofije Lope Vázquez de Acuña postal v sorodu s Fernandom, ko se je poročil z njegovo teto Inés Enríquez de Quiñones.
Asturijska princesa med kastiljsko nasledstveno vojno
[uredi | uredi kodo]11. decembra 1474 je umrl Izabelin stric, brat njene matere, kralj Henrik IV. Kastiljski. Dva dni pozneje, 13. decembra, se je njena mati v mestu Segovia razglasila za kraljico. [1] Februarja 1475 so bili sklicani korteški zbori z namenom, da infantinji prisežejo zvestobo kot asturijski princesi. Ta naziv ji je pripadal kot prvorojenki kastiljskih kraljev, dokler ti ne bi imeli moškega potomca. [2]
Maja 1475 se je njena sestrična Juana Kastiljska, znana kot La Beltraneja, poročila s portugalskim kraljem Alfonsom V. Juana je zase trdila, da je legitimna prestolonaslednica in se razglasila za kraljico Kastilije, kljub dvomom o njenem očetovskem poreklu, saj je del plemstva menil, da je njen pravi oče Beltrán de la Cueva. To je sprožilo oborožen spopad, znan kot kastiljska nasledstvena vojna.
Zasedanje Cortesa je bilo aprila 1476 v mestu Madrigal de las Altas Torres. Tam so pred neapeljskim veleposlanikom potrdili poročno pogodbo med princeso Izabelo in kapuanskim princem. Vse pa se spremeni 30. junija 1478, ko se rodi njen brat Juan de Aragón. Ker je bil moškega spola, jo je izpodrinil v liniji nasledstva. Kljub temu je Izabela ohranila naziv asturijske princese do njegove uradne prisege kot asturijski princ leta 1480.
Čeprav so si kralji želeli sina, je bila princesa Izabela vedno materina ljubljenka, saj je bila prvorojenka in ji je bila podobna po značaju, interesih, zanimale so ju celo iste dejavnosti. Tudi njen oče jo je imel za najljubšo, ker je bila izjemno inteligentna in jima je pogosto pomagala pri političnih ter vojaških strategijah.
Portugalska princesa
[uredi | uredi kodo]
Ko je bilo nasledstvo hispanskih kraljestev zagotovljeno, so se katoliški monarhi odločili, da bodo začeli sklepati zakonske zveze za za svoje hčere.
Leta 1479 je bil z eno od klavzul pogodbe iz Alcáçovasa (Tercerías de Moura) določen zakon med Izabelo in Alfonsom, portugalskim prestolonaslednikom in edinim preživelim sinom kralja Ivana II. Kraljica je kljub ponudbam kraljev Neaplja in Francije izbrala to zvezo. Izabelo je želel nagraditi, ker mlada princesa po pričevanjih sodobnikov ni nikoli razumela, zakaj kot prvorojenka in ženska, ki bi lahko vladala v Kastiliji, po rojstvu princa Juana ni več dedinja. Izabela se preseli na Portugalsko, negotova glede svoje prihodnosti v novi državi. Princesa si te poroke sploh ni želela, zato se je njena mati želela od nje posloviti z glasnim zvonjenjem zvonov, da bi proslavila poroko. Poroka je bila v mestu Estremoz 3. novembra 1490. Takrat je bila Izabela stara komaj dvajset let, princ Alfonso pa jih je imel le petnajst. Od prvega trenutka, ko sta se srečala, sta se zaljubila; Tako je politična poroka prerasla v ljubezensko zvezo.
Zveza Izabele in Alfonsa je bila srečna, a kratka. 13. julija 1491 je mladi princ umrl po padcu s konja. Brez otrok in strta od bolečine se je Izabela nastanila v Sevilli, od koder je staršem pomagala pri zadevah kraljestva.
Portugalska kraljica in asturijska princesa
[uredi | uredi kodo]Da bi dokazala svojo žalost zaradi moževe smrti, si je Izabela ostrigla lase, se začela oblačiti v tuniko iz raševine (žargon) in se pokrivati z debelo tančico. Živela je tiho, predana molitvi. Sprejela je red klaris in prosila starše za dovoljenje, da postane redovnica, vendar sta ji to prepovedala.
Izabela in Ferdinand sta jo želela poročiti z novim portugalskim prestolonaslednikom Manuelom, ki je Izabelo srečal med kratkim bivanjem na Portugalskem in ga je že takrat privlačila. Ovdovela princesa si te zveze ni želela. Postala je goreča zagovornica krščanske vere in si prizadevala za izgon krivovercev s Pirenejskega polotoka.

Najraje bi se bila posvetila molitvi in postala redovnica, a pritisk staršev je bil prevelik. Leta 1496 je pristala na poroko z Manuelom I. Portugalskim, ki je bil takrat že kralj. Ampak postavila je pogoj, da morajo biti Judje izgnani s Portugalske. [3] Kralj Manuel je sprva okleval, saj je Jude občudoval zaradi njihovega znanja in finančnih storitev, ki so jih nudili kroni, a se je kasneje strinjal. 13. septembra 1497 so kralj, kraljica in princesa Izabela zapustili Medino del Campo in se odpravili v obmejno mesto Valencia de Alcántara, da bi 30. septembra praznovali poroko; Ta dogodek se vsako leto obeležuje v mestu Cáceres s praznovanjem čezmejnega festivala Boda Regia, ki ga organizirajo v sodelovanju s portugalsko občino Marvão . [4] Kmalu po poroki je Izabela s svojim novim možem prišla na Portugalsko kot kraljica soproga.
4. oktobra 1497 je umrl njen brat Juan, [5] asturijski princ, zato je Izabela ponovno postala dedinja kastiljskega prostora. Izabelo in Manuela pokličejo katoliški monarhi. Portugalski kraljevi par je 7. aprila 1498 prispel v samostan Guadalupe, kjer ga je ljudstvo toplo sprejelo.
Smrt
[uredi | uredi kodo]Kljub vsemu sta Izabela in Fernando že ob njunem prihodu spoznala, da se hčerkin odnos ni spremenil. Portugalska kraljica je bila še vedno enako mračna in tesnobna kot takrat, ko je je ovdovela - njen drugi zakon je torej ni razvedril ali pozitivno vplival nanjo. [navedi vir] Ob vrnitvi v Kastilijo je bila v petem mesecu nosečnosti. 23. avgusta je rodila sina po imenu Miguel de la Paz. [6] Uro po porodu je Izabela umrla. Ta tragični dogodek se je zgodil v prostorih nadškofijske palače v Zaragozi, v sobah, ki trenutno sestavljajo Škofijski muzej v Zaragozi. Izabela je pokopana v samostanu Santa Isabel de los Reyes v Toledu.
Predniki
[uredi | uredi kodo]| Predniki Izabele Aragonske | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ de Ulloa, Martin (1796). »XV - Continúa la serie de los reyes de Castilla hasta los cátolicos D. Fernando y D.ª Isabel«. Memorias de la Real Academia de la Historia. Tomo II. Imprenta de Sancha. str. 460-461.
- ↑ Carretero Zamora, Juan Manuel (1988). »134«. V Siglo Veintiuno (ur.). Cortes, monarquía, ciudades: las Cortes de Castilla a comienzos de la época moderna (1476-1515).
- ↑ »La expulsión de los judíos de Portugal«. Sfarad.es. 5 de diciembre de 2019. Pridobljeno 30 de abril de 2020.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=in|date=(pomoč) - ↑ El Periódico Extremadura (26 de julio de 2024). »«La Boda Regia es una experiencia única y fascinante que celebra la historia y te envuelve de magia»«. elperiodicoextremadura.com (v španščini). Extremadura. Pridobljeno 17 de enero de 2025.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=in|date=(pomoč) - ↑ Aram, Bethany (2001). La reina Juana: gobierno, piedad y dinastía. Marcial Pons Historia. ISBN 9788495379313. Pridobljeno 25 de noviembre de 2017.
{{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=(pomoč) - ↑ Ferrer Valero, Sandra (2 de febrero de 2017). Breve historia de Isabel la Católica. Ediciones Nowtilus S.L. ISBN 9788499678405. Pridobljeno 25 de noviembre de 2017.
{{navedi knjigo}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=in|date=(pomoč)