Ivonka Survilla
| Ivonka Survilla | |
|---|---|
| Івонка Сурвілла | |
 Survilla leta 2016 | |
| Predsednik Rade Beloruske ljudske republike v izgnanstvu | |
Trenutni nosilec naziva | |
| Začetek delovanja 30. avgust 1997 | |
| Predhodnik | Jazep Sažyč |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Івонка Шыманец / Iwonka Szymaniec 11. april 1936 (90 let) Stovbci[d], Druga poljska republika[d] |
| Zakonci | Janka Survilla |
| Otroci | Hanna-Pradslava Survilla, Maria Paula Survilla |
| Bivališče | Ottawa, Ontario, Kanada |
| Alma mater | Sorbonne |
| Poklic | Prevajalka Slikarka |
| Nagrade |  Medalja ob diamantnem jubileju kraljice Elizabete II. |
| Podpis |  |
| Spletna stran | radabnr.org |
Ivonka Survilla (belorusko Івонка Сурвілла, rojena Iwonka Szymaniec, belorusko Івонка Шыманец), beloruska političarka, predsednica Rade Beloruske ljudske republike, beloruske vlade v izgnanstvu, * 11. april 1936, Stovbci, Druga poljska republika.
Zgodnje življenje
[uredi | uredi kodo]Ivonka Survilla se je rodila kot Iwonka Szymaniec v kraju Stovbci, ki je bil takrat del Druge poljske republike (Zahodna Belorusija), inženirju Uladzimirju Šymaniecu in Evelini Šymanieci (rojeni Paškievič).
Leta 1940, po sovjetski priključitvi Zahodne Belorusije, so Sovjeti njenega očeta aretirali in ga obsodili na pet let zapora v gulagu, a mu je zaradi nemške invazije na ZSSR uspelo pobegniti.[1]
Leta 1944 je družina skupaj s tisoči drugih beguncev pobegnila na Zahod prek Vzhodne Prusije in nazadnje dosegla Dansko, kjer je več let živela v begunskem taborišču. Na poti je umrla Ivonkina mlajša sestra.[1]
Leta 1948 se je njena družina preselila v Francijo in se naselila v Parizu. Člani družine Šymaniec so bili aktivni člani lokalne beloruske skupnosti. Šymaniec je študirala na pariški šoli Beaux-Arts de Paris in nato diplomirala na humanistični fakulteti Sorbonne.
Leta 1959 se je poročila z Jankom Survillom, beloruskim ekonomistom, aktivistom in radijskim voditeljem. Skupaj sta se preselila v Madrid, kjer sta vodila radijski program v beloruščini, ki ga je podpirala Francova Španija.[1]
V Kanadi
[uredi | uredi kodo]Po ukinitvi radijske postaje leta 1965 sta se Janka in Ivonka Survilla leta 1969 preselila v Kanado, kjer je Ivonka začela delati kot prevajalka za zvezno vlado. Sčasoma je postala vodja prevajalske službe pri kanadskem ministrstvu za zdravje.[2]
V Kanadi je Survilla postala aktivna članica lokalnih beloruskih organizacij.
Leta 1989 je Survilla s pomočjo moža Janka Survilla ter prijateljic Zinaide Gimpelevič in Pauline Paszkievicz-Smith ustanovila Kanadski sklad za pomoč žrtvam černobilske nesreče v Belorusiji. Ta dobrodelna organizacija je zagotovila različne oblike zdravstvene pomoči, povratne obiske zdravstvenega osebja med Kanado in Belorusijo, pomoč v obliki hrane in zdravstveno varstvo otrok na različnih lokacijah v Kanadi.
Kot predsednica
[uredi | uredi kodo]Survilla je bila leta 1997 izvoljena za predsednico Rade Beloruske ljudske republike. Je prva ženska, ki je predsedovala Radi, in prva predsednica, izvoljena po razpadu Sovjetske zveze in ustanovitvi neodvisne Republike Belorusije.
Survilla redno nagovarja belorusko družbo ob 25. marcu in drugih priložnostih.
Je ustanovna podpisnica Praške deklaracije o evropski vesti in komunizmu.[3]
Leta 2013 je prejela medaljo kanadske kraljice Elizabete II. ob diamantnem jubileju za »življenjsko delo pri obnovi demokracije v Belorusiji«.[4][5]
Zasebno življenje
[uredi | uredi kodo]Survilla ima dve hčerki. Ena izmed njiju, Maria Paula Survilla (1964–2020), je bila profesorica etnomuzikologije na Wartburškem kolidžu v Waverlyju v Iowi.[2] Njen mož Janka Survilla je umrl leta 1997 v Ottawi.
Survilla je kot slikarka sodelovala na več kot 30 razstavah.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 The Road from Stoupcy to Copenhagen to Paris to Madrid to Ottawa to Miensk — The Memoirs of Ivonka Survilla (in Belarusian)
- 1 2 3 »Радыё СВАБОДА / Беларускае замежжа«. archive.svaboda.org. Pridobljeno 27. marca 2023.
- ↑ »Prague Declaration - Declaration Text«. 3. junij 2008. Arhivirano iz prvotnega dne 29. septembra 2008. Pridobljeno 28. januarja 2010.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava) - ↑ »Рада Беларускай Народнай Рэспублікі - Рада БНР«. www.facebook.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2022. Pridobljeno 3. septembra 2020.
- ↑ »Ивонка Сурвилла получила медаль королевы Елизаветы II«. Новости Беларуси | euroradio.fm (v ruščini). 9. maj 2013. Pridobljeno 3. septembra 2020.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Ivonka Survilla v Wikimedijini zbirki
- Uradna spletna stran na spletni strani Rade Beloruske ljudske republike
- Ivonka Survilla answers questions (belorusko)
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
