Pojdi na vsebino

Iveta Radičová

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Iveta Radičová
Radičová leta 2010
Radičová leta 2010
Predsednica vlade Slovaške
Na položaju
8. julij 2010 – 4. april 2012
PredsednikIvan Gašparovič
PredhodnikRobert Fico
NaslednikRobert Fico
Ministrica za obrambo
Na položaju
28. november 2011 – 4. april 2012
PredhodnikĽubomír Galko
NaslednikMartin Glváč
Ministrica za delo
Na položaju
17. oktober 2005 – 4. julij 2006
Ministrski predsednikMikuláš Dzurinda
PredhodnikĽudovít Kaník
NaslednikViera Tomanová
Osebni podatki
RojstvoIveta Karafiátová
7. december 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2] (68 let)
Bratislava, Češkoslovaška[3][2]
Politična strankaSlovaška demokratska in krščanska unija – demokratska stranka (2006–2012)
ZakonciStano Radič (umrl 2005)
Marián Balázs
Alma materUniverza Komenskega
Slovaška akademija znanosti
Poklicpolitičarka, sociologinja
Podpis

Iveta Radičová (rojena Karafiátová[4]), slovaška sociologinja in nekdanja političarka, * 7. december 1956, Bratislava, Češkoslovaška.

Iveta Radičova je slovaška sociologinja in nekdanja političarka, ki je med letoma 2010 in 2012 opravljala funkcijo predsednice vlade Slovaške. Kot prva ženska na tem položaju je vodila koalicijsko vlado kot članica SDKÚ-DS. Kot predsednica vlade je bila odgovorna za upravljanje gospodarstva po veliki recesiji in je podpirala zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in boj proti korupciji.[5]

Akademska kariera in aktivizem

[uredi | uredi kodo]

Rodila se je rodila v času komunistične Češkoslovaške, kjer je začela svojo akademsko kariero kot sociologinja[6]. Bila je ena redkih žensk z vidno vlogo v žametni revoluciji, kjer je delovala kot govornica gibanja Javnost proti nasilju.[7](str.240–241) Leta 1992 je ustanovila Center za analizo socialne politike..[8](str.240) V 1990-tih je nasprotovala razpadu Češkoslovaške in vladavini Vladimirja Mečiarja.[9](str.559–560)

Politična kariera

[uredi | uredi kodo]

Leta 2005 je postala ministrico za delo, socialne zadeve in družino.[10](str.241) Leta 2006 je bila izvoljena v parlament[11](str.242), leta 2009 pa je bila druga na predsedniških volitvah.[12](str.242)

Po predsedniških volitvah je Radičova postala tarča političnega škandala. 21. aprila 2010, ko je bila njena kolegica poslanka Tatiana Rosová odsotna iz parlamenta, je Radičová v njenem imenu glasovala proti parlamentarnim pravilom. Radičová je dva dni kasneje odstopila s svojega sedeža.[13] Obdržala je položaj podpredsednice SDKÚ-DS in v dvoboju za prvo mesto na kandidatni listi stranke za parlamentarne volitve leta 2010 premagala Ivana Mikloša.[14]:244

Čeprav SDKÚ-DS ni dobila večine glasov, premier Robert Fico iz stranke Smer – slovaška socialna demokracija ni uspel sestaviti koalicije. SDKÚ-DS je nato uspela oblikovati koalicijo, Radičová pa je postala njena vodja kot slovaška predsednica vlade.[14]:245 

Koalicija je razpadla leta 2011, zaradi glasovanja o Evropskem instrumentu za finančno stabilnost. Ko se je Stranka svobode in solidarnosti pridružila opoziciji (SaS), je Radičová vztrajala, da bo glasovanje proti temu instrumentu razumela kot glasovanje o nezaupnici njeni vladi. Vendar stranka SaS ni spremenila svojega stališča, kar je vodilo v padec vlade.[14]:245 Radičová in njena stranka SDKÚ-DS so po tem izdali izjavo, v kateri so zagovarjali odločitev in trdili, da je integracija z Evropo pomembnejše od obstoječe vlade.[14]:245–246 

Do konca svoje vlade Radičova ni uspela uresničiti večine svojih političnih ciljev, predvsem zaradi kratkega obdobja, ko je bila predsednica vlade. Kot oteževalni dejavnik je navedla tudi veliko recesijo, ki je po njenih besedah povzročila nemire in otežila upravljanje po vsej Evropski uniji.[15]: 246 

Po koncu predsedniške funkcije

[uredi | uredi kodo]

Radičovo je nasledil njen predhodnik Robert Fico.[16]: 246  Po odhodu iz politike se je vrnila na Univerzo Komenskega, kjer je nadaljevala s poučevanjem. 3. maja 2012 se je odpovedala članstvu v stranki SDKÚ-DS, vključno s položajem namestnice vodje stranke.[17] Leta 2017 so Radičovo izbrali za dekanjo Fakultete za množične medije na Panevropski univerzi.[18]

Leta 2013 je izdala knjigo Krajina hrubých čiar, kjer je opisala svoje izkušnje kot predsednica vlade.[19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Munzinger Personen
  2. ↑ 2,0 2,1 SNK authority file
  3. ↑ Record #171374525 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. ↑ Čobejová, Eva; Majchrák, Jozef (28. marec 2009). »Neriadená profesorka« [Unruly professor]. Týždeň (v slovaščini).
  5. ↑ V, T. (9. julij 2010). »Prva slovaška premierka Radičova že zavihala rokave«. rtvslo.si. Pridobljeno 1. maja 2025.
  6. ↑ »Radičová dostala poverenie zostaviť vládu« [The members of the forming government accepted the coalition agreement]. Sme (v slovaščini). Pridobljeno 23. junija 2010.
  7. ↑ Wolchik, Sharon L. (2017). »Iveta Radičová: The First Female Prime Minister in Slovakia«. V Montecinos, Verónica (ur.). Women Presidents and Prime Ministers in Post-Transition Democracies. Plagrave Macmillan. str. 239–258. ISBN 978-1-137-48240-2.
  8. ↑ Wolchik, Sharon L. (2017). »Iveta Radičová: The First Female Prime Minister in Slovakia«. V Montecinos, Verónica (ur.). Women Presidents and Prime Ministers in Post-Transition Democracies. Plagrave Macmillan. str. 239–258. ISBN 978-1-137-48240-2.
  9. ↑ Bútorová, Zora (8. oktober 2009). »Twenty Years of Maturing: Slovak Women Exploring the Frontiers of Democracy«. International Journal of Politics, Culture, and Society (v angleščini). 22 (4): 557–578. doi:10.1007/s10767-009-9083-7. ISSN 0891-4486.
  10. ↑ Wolchik, Sharon L. (2017). »Iveta Radičová: The First Female Prime Minister in Slovakia«. V Montecinos, Verónica (ur.). Women Presidents and Prime Ministers in Post-Transition Democracies. Plagrave Macmillan. str. 239–258. ISBN 978-1-137-48240-2.
  11. ↑ Wolchik, Sharon L. (2017). »Iveta Radičová: The First Female Prime Minister in Slovakia«. V Montecinos, Verónica (ur.). Women Presidents and Prime Ministers in Post-Transition Democracies. Plagrave Macmillan. str. 239–258. ISBN 978-1-137-48240-2.
  12. ↑ Wolchik, Sharon L. (2017). »Iveta Radičová: The First Female Prime Minister in Slovakia«. V Montecinos, Verónica (ur.). Women Presidents and Prime Ministers in Post-Transition Democracies. Plagrave Macmillan. str. 239–258. ISBN 978-1-137-48240-2.
  13. ↑ »Iveta Radičová«. The Slovak Spectator. 14. julij 2010. Pridobljeno 12. oktobra 2011.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 14,3 Wolchik, Sharon L. (2017). »Iveta Radičová: The First Female Prime Minister in Slovakia«. V Montecinos, Verónica (ur.). Women Presidents and Prime Ministers in Post-Transition Democracies. Plagrave Macmillan. str. 239–258. ISBN 978-1-137-48240-2.
  15. ↑ Wolchik, Sharon L. (2017). »Iveta Radičová: The First Female Prime Minister in Slovakia«. V Montecinos, Verónica (ur.). Women Presidents and Prime Ministers in Post-Transition Democracies. Plagrave Macmillan. str. 239–258. ISBN 978-1-137-48240-2.
  16. ↑ Wolchik, Sharon L. (2017). »Iveta Radičová: The First Female Prime Minister in Slovakia«. V Montecinos, Verónica (ur.). Women Presidents and Prime Ministers in Post-Transition Democracies. Plagrave Macmillan. str. 239–258. ISBN 978-1-137-48240-2.
  17. ↑ »Iveta Radičová odišla z SDKÚ«. Sme (v slovaščini).
  18. ↑ »Bývalá premiérka Radičová bude vychovávať budúcich novinárov« [Former Prime Minister Radičová will educate future journalists]. www.trend.sk (v slovaščini). 16. maj 2017. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  19. ↑ »Radičová sa vracia k politike, ale len knižne« [Radičová returns to politics, but only in books]. Pravda.sk (v slovaščini). 13. april 2013. Pridobljeno 5. aprila 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Politične funkcije
Predhodnik: 
Robert Fico 		Predsednica vlade Slovaške
2010–2012 		Naslednik: 
Robert Fico
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Iveta_Radičová&oldid=6432266«