Ivan Mercina (učitelj)
Ivan Mercina (učitelj) | |
---|---|
Rojstvo | 20. april 1885 Goče |
Smrt | 18. april 1971 (85 let) Ljubljana |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() ![]() |
Poklic | učitelj, glasbenik, kulturni delavec |
Ivan Mercina, slovenski učitelj, kulturni in gospodarski delavec, * 20. april 1885, Goče, † 18. april 1971, Ljubljana.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Rodil se je v družini učitelja Franca in gospodinje Ivane Mercina rojene Cotič. Končal je osnovno šolo v rojstnem kraju in učiteljišče v Ljubljani (1904). Poučeval je v Slapu (1904-1908) in Ložah pri Vipavi (1908-1924), ko so ga fašistične oblasti odpustile iz službe. Zaradi preganjanja se je izselil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tu je bil 14. januarja 1925 imenovan za ravnatelja osnovne šole v Starem trgu pri Ložu. Ravnatelj je ostal vse do italijanske okupacije. 24. junija 1941 so ga fašisti aretirali, najprej zaprli v ljubljanskih, nato v tržaških zaporih, od koder so ga odpeljali koncentracijsko taborišče pri kraju Isernia v istoimenski pokrajini. Po italijanski kapitulaciji je z zavezniki odšel v Egipt ter se 15. julija 1945 vrnil domov v Stari trg. Tu je do upokojitve 31. decembra 1946 poučeval na osnovni šoli, potem pa še honorarno na nižji gimnaziji, istočasno pa do leta 1962 vodil pevski zbor Svoboda.[1]
Mercina je bil eden tistih slovenskih učiteljev, ki so vse svoje moči in sposobnosti posvetili kulturi in gospodarskemu napredku svojega ljudstva. Zapustil je trajne sadove svojega dela; pospeševal je napredno vinogradništvo, živinorejo in Kmetijstvo. Bil je tudi strasten lovec. V Starem trgu je poleg zbora Svoboda vodil še oktet, v Ložu pa pihalni orkester. Pred vojno pa je preko Javornikov vzdrževal ilegalne povezave članov organizacije TIGR. Pri njem so se ustavljale oborožene trojke pred prehodom državne meje v Italijo in po vrnitvi. Skrival je njihovo opremo in jih kril pred jugoslovanskimi oblastmi ter pomagal ubežnikom s Primorske, da so dobili zaposlitev.[1]