Ivan Marija Čok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ivan Marija Čok
Portret
Rojstvo21. marec 1886({{padleft:1886|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Trst
Smrt17. junij 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (62 let)
New York
Narodnostslovenska
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
Poklicodvetnik, politik, publicist
StaršiAndrej Čok
Jožica Čok, rojena Hrovatin
SorodnikiKarel Čok (brat)

Ivan Marija Čok, slovenski odvetnik in politik, * 21. marec 1886, Lonjer pri Trstu, † 17. junij 1948, New York.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Čok se je rodil v znani zavedni slovenski družini pri »Županovih« v Lonjerju (ital. Longera) v predmestju Trsta. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Po doktoratu se je posvetil advokaturi v Trstu.[1] Ob ustanovitvi Narodnega sveta v Ljubljani 1918 je v njem zastopal Trst, z Josipom Vilfanom pa je bil tudi član Narodnega sveta v Zagrebu. Na mirovni konferenci v Parizu 1919 je delal v etnografski sekciji jugoslovanske delegacije. Na Primorskem je sodeloval v ilegalni narodnorevolucionarni organizaciji, se 1928 preselil v Jugoslavijo in postal predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. Po okupaciji 1941 je odšel v ZDA in se kot predsednik Odbora Jugoslovanov iz Italije prizadeval za priključitev Primorske in Istre k Jugoslaviji. Ko je prišel v London, se je zavzemal za sodelovanje med narodnoosvobodilno borbo in kraljevsko vlado v izgnanstvu. Po vrnitvi v Trst (1945) je deloval v študijskem oddelku pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora, vendar se je kmalu vrnil k odvetniškemu delu. Študijsko se je ukvarjal z vprašanjem nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo.[2] Avgusta 1947 so ga v Ljubljani na Nagodetovem procesu proglasili za agenta tuje obveščevalne službe. Zato se je razočarnan napotil k hčerki v ZDA, a je tam nenadoma umrl. Pokopan je na Katinari pri Trstu.

Med vojno je sodeloval pri glasilu Bazovica, ki je v okviru njegove akcije izhajal v Kairu. V angleščini je izdal dve samostojni publikaciji:

  • Memorandum of the Committee of the Jugoslavs, That is Slovenes and Croats, under Italy, and their aspirations and claims.
  • The First to Resist. Story of the First Underground Movement in this war by Ivan Marija Čok. V slednji opisuje, kako so Slovenci in Hrvati v Italiji bili prvi, ki so se v organizaciji TIGR uprli silam osi.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon (1976). Snopič 3. Gorica: Goriška Mohorjeva družba
  2. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]