Ismoil Somoni
| Vrh Ismoil Somoni | |
|---|---|
| Pik Stalin, Pik komunizma | |
  Vrh Ismoil Somoni Lega v Tadžikistanu | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 7.495[1] m 50. |
| Prominenca | 3.402 m 54. |
| Izolacija | 279 km |
| Seznam | Ultra |
| Koordinate | 38°56′36″N 72°00′58″E / 38.94333°N 72.01611°E |
| Geografija | |
| Lega | severozahodna regija Gorno-Badahšan, Tadžikistan |
| Gorovje | Pamir |
| Pristopi | |
| Prvi pristop | 3. september 1933, Jevgenij Abalakov in Nikolaj Gorbunov. |
| Najlažji pristop | plezanje po skali/snegu/ledu |
Vrh Ismoil Somoni (tadžiško Қуллаи Исмоили Сомонӣ, latinizirano: Qulla-i Ismō‘il-i Sōmōnî/Qullaji Ismojili Somonī; rusko Пик Исмои́ла Сомони́, latinizirano: Pik Ismoíla Somoní) je najvišja gora v Tadžikistanu,[2] kot tudi nekdanjem Ruskem imperiju in Sovjetski zvezi pred neodvisnostjo Tadžikistana. Gora je dobila ime po Ismailu Samaniju, vladarju Samanidske rodbine. Gora je v pogorju Pamir.
Ime
[uredi | uredi kodo]Ko je bil leta 1928 prvič ugotovljen obstoj vrha v sovjetskem gorovju Pamir, ki je višji od Pik Lenina (sodobni vrh Ibn Sina), je bila gora pogojno identificirana z gora Garmo. Vendar pa je kot rezultat dela nadaljnjih sovjetskih ekspedicij do leta 1932 postalo jasno, da nista ista, in leta 1933 je bil novi vrh na območju Akademije znanosti poimenovan Pik Stalin[3] (rusko Пик Ста́лина, latinizirano: Pik Stálina) po Josifu Stalinu. Leta 1962, kot del Hruščovovega vsedržavnega procesa destalinizacije, je bilo ime spremenjeno v Pik komunizma (tadžiško Пики Коммунизм, latinizirano: Piki Komunizm, rusko Пик Коммуни́зма, latinizirano: Pik Kommunízma), ime, po katerem je še vedno splošno znan. Ime Pik Komunizma je bilo uradno opuščeno leta 1998 v korist sedanjega imena, v spomin na samanidskega emirja Ismaila Samanija iz 9. do 10. stoletja.[4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Do konca 1880-ih je ruska ekspedicija, ki jo je vodil V. F. Ošanin, izvedla raziskavo, ki je poimenovala različne regije na tem območju. V svojem dnevniku je zapisal: »Verjamem, da je vzhodni vrh visok do 7.600 metrov«.[5][6] Osrednji Pamir so še naprej obiskovale odprave Kosineka, Korženevskega, Lipskega, Novitskega, Mušketova in drugih, vendar jim ni uspelo doseči dosega Akademije znanosti.
Leta 1913 je osrednji del Pamirja raziskala odprava, ki jo je vodil nemški gorski raziskovalec in plezalec Willi Rickmer Rickmers. Ekspedicija je prodrla v zgornji tok reke Obihingou, kjer so videli 6650 m visok vrh. Dobil je ime vrh Garmo, po imenu Tadžikov iz Pašimgarja. Naslednje odprave na območje so potekale v sovjetskih časih.
Leta 1928 je začela delovati dolgoročna tadžikistansko-pamirska odprava Akademije znanosti ZSSR, ki se je začela s sovjetsko-nemško odpravo s sodelovanjem Willija Rickmersa. Kot rezultat topografske raziskave je bilo ugotovljeno, da eden od vrhov, ki je viden zahodno od Fedčenkovega ledenika, doseže višino 7495 m. Po primerjavi rezultatov raziskave s shematskim zemljevidom, ki ga je leta 1925 sestavil Korženevski, in z drugimi podatki so člani ekspedicije Akademije znanosti odločili, da je ta vrh Garmo, ki ga je kartirala nemška ekspedicija leta 1913. Vendar je to vodilo do skrivnosti Garma, saj je prišlo do neskladja med višinama: 6650 m in 7495 m. To je bilo rešeno šele med odpravami 1931 in 1932, ko sta dve skupini plezalcev in topografov (pod vodstvom Gorbunova in Krilenka) prodrli na območje z vzhoda in z zahoda. Vrh 6650 m je bil ugotovljen kot pravi Garmo, neimenovani vrh 7495 m pa je bil dokončno odkrit in kartiran ter so ga poimenovali Pik Stalina v čast Stalinovega prihajajočega 55. rojstnega dne.[7][8][9]
Prvi vzpon (na takratni Pik Stalina) je opravil 3. septembra 1933 sovjetski alpinist Jevgenij Abalakov med tadžiško-pamirsko odpravo leta 1933.[10]
Prva ženska, ki se je povzpela na vrh, je bila Ljudmila Agranovska leta 1969.[11]
Prvi zimski vzpon je februarja 1986 opravilo 24 plezalcev (7 iz Uzbekistana in 17 iz preostale ZSSR).[12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Territorial and border issues«. Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Tajikistan. 1. marec 2010. Pridobljeno 31. januarja 2020.
The lowest spot of the country is on the height of 300 meters and the highest spot is on the height of 7495 meters above sea level. [...] on the South-East – Pamir (one of the highest spot of the Earth – peak Somoni, with the height of 7495 meters)
- ↑ »Tajikistan«. The World Factbook. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. marca 2020. Pridobljeno 30. januarja 2020.
highest point: Qullai Ismoili Somoni 7,495 m [...] Geography – landlocked; highest point, Qullai Ismoili Somoni (formerly Communism Peak), was the tallest mountain in the former USSR
- ↑ USSR A Reference Book of Facts and Figures. London: Farleigh Press Ltd. 1956. str. 16 – prek Internet Archive.
The tallest peaks (in feet above sea-level):
Stalin Peak (Pamirs) 24,583; - ↑ »Альпинисты Северной Столицы. Горы« (v ruščini).
- ↑ »Последняя загадка Памирских гор« (v ruščini).
- ↑ Kalinin, G. (1983). Фортамбек и его вершины (v ruščini). Tashkent.
- ↑ Яценко, В. С. (1950). В горах Памира. Geografgiz.
- ↑ Лукницкий, П. Н. Таджикская экспедиция. Средняя Азия.
- ↑ »История экспедиций«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2012.
- ↑ The Great Soviet Encyclopaedia. Communizma Peak. Also Pik Kommunzma at summitpost.org accessed 3Nov2016.
- ↑ »Рекорды в мире природы« (v ruščini).
- ↑ »39 Первопрохождений на пик Коммунизма« (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 4. novembra 2012.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Route description and climbing map
- »Pik Kommunizma«. SummitPost.org.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
