Iredentizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Iredentízem je nacionalno gibanje v 19. stoletju v Evropi, pod vplivi francoske revolucije in v okviru uveljavljajočega kapitalističnega načina produkcije naglo rasle nacionalne težnje v političnem življenju. Beseda izhaja iz rekla Italia irredenta (»neodkupljena Italija«).

Glavni predstavniki v književnosti so Pacifico Valussi (v knjigi Trieste e l'Istria: Loro diritti nella questione italiana iz leta 1861 je v temeljih spremenil svoje poglede), Istrana Carlo Combi in Tomaso Luciani ter Sigismondo Bonfiglio. Mišljenje o Slovanih se je povsem spremenilo; ti so le kmečko ljudstvo, nesposobno oblikovati se v narod in zato obsojeno na utopitev v italijanstvu. Meje Italije tako iredentisti vidijo na vzhodnih Julijskih Alpah in na Raši, nekateri pa že kar na Reki.

Prva javna manifestacija tržaškega iredentizma je bila leta 1865, ko je občinski svet zavrnil predlog obsodbe protesta, ki ga je tajni »tržaško-istrski komite« naslovil proti izjavi predsednika italijanske vlade Lamarmora, s katero se je le-ta svečano odrekel zahtevam za Trst. Občinski svet je bil razpuščen in na volitvah je zmagala vladna stranka, v Trstu pa so zbrali 13.000 podpisov za izjavo lojalnosti.