Interventni zakon za razvoj Slovenije
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS, v medijih pogosto imenovan tudi interventni zakon tretjega bloka) je novela zakona, ki so ga aprila 2026 pripravile in v zakonodajni postopek vložile stranke t. i. tretjega političnega stebra: zavezništvo NSi, SLS, FOKUS, Demokrati. Anžeta Logarja in Resni.ca.[1] Predlagatelji so zakon predstavili kot nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, njegov cilj pa je razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir ter izboljšanje dostopnosti javnih storitev.[1][2]
Zakon je v zakonodajnem postopku po rednem postopku. Razprava o njem na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) je bila 17. aprila 2026 zaradi proceduralnih zapletov preložena, zato je bilo prvotno načrtovano, da bo v Državnem zboru obravnavan po tem, ko bodo predlog pretresli socialni partnerji in matična delovna telesa novega sklica parlamenta.[3] Kolegij predsednika Državnega zbora je nato 28. aprila določil, da bo predlog interventnega zakona prvič obravnavan že na izredni seji naslednjega dne,[4] ko so poslanci zakon s 47 glasovi poslali v nadaljnjo obravnavo.[5] Predlog zakona je bil na seji državnega zbora s 47 glasovi podpore in 35 glasovi proti sprejet 11. maja, stranke koalicije 15. vlade pa so napovedale podporo predlogu sindikatov za zakonodajni referendum.[6] 27. maja 2026 je Državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma.[7]
Predlagani ukrepi
[uredi | uredi kodo]Predlagane spremembe izhajajo iz besedila predloga zakona, objavljenega na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije.[8] Nekatera kasnejša dopolnila, ki so jih predlagale stranke tretjega bloka, so bila umaknjena, dopolnitve poslanskih skupin Svobode, Levice in SD pa so bile zavrnjene. Sprejet je bil uskladitveni amandma, ki so ga predlagale stranke koalicije 15. vlade.
Davčne razbremenitve
[uredi | uredi kodo]Po predlogu zakona se stopnja dohodnine na oddajanje premoženja v najem znižuje s 25 % na 15 %. Za mlade in mlade družine (do 30. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta otroka) se ta stopnja dodatno zniža na 5 % za dolgoročni najem v nepremičnini, kjer dejansko bivajo.
Zakon uvaja najvišjo osnovo za plačilo vseh socialnih prispevkov, ki je omejena pri 7.500 evrov bruto plače mesečno. Ukrep je usmerjen v zadrževanje visoko izobraženih in ključnih kadrov v Sloveniji.
Zakon predvideva znižanje DDV; uvaja se 5-odstotna stopnje DDV za 15 skupin osnovnih živil (bela moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor ter brezglutenska živila) in kmetijske surovine (semena, sadike, gnojila). Začasno (za 9 mesecev) je predlagano znižanje DDV na 9,5 % tudi za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
Reforme za samostojne podjetnike
[uredi | uredi kodo]V zvezi z normiranimi s.p.-ji se ukinja omejitev za vstop med normirance za tiste, ki so predhodno zaprli dejavnost. Uvaja se progresivno priznavanje normiranih odhodkov:
- 80 % odhodkov do 100.000 evrov prihodkov;
- 70 % odhodkov nad 100.000 do 120.000 evrov prihodkov;
- 40 % odhodkov nad 120.000 do 150.000 evrov prihodkov;
- Nad 150.000 evrov prihodkov se normirani odhodki ne priznavajo (0 %).
Za popoldanski s. p. se meja za vstop in izstop se zvišuje na 70.000 evrov. Normirani odhodki se priznajo v višini 80 % do 50.000 evrov in 70 % do 70.000 evrov. Uvaja se »mikro s. p.« Za samozaposlene in kmete s prihodki do višine bruto minimalne plače (približno 18.000 evrov) se prispevki znižajo na 45 % minimalne plače (namesto trenutnih 60 % povprečne plače), kar mesečni strošek prispevkov zmanjša s približno 650 evrov na okoli 250 evrov.
Trg dela in pokojnine
[uredi | uredi kodo]Zakon predvideva spremembe pri dvojnem statusu upokojencev. Uživalec starostne ali vdovske pokojnine, ki nadaljuje z delom ali dejavnostjo, bi prejemal 100 % pokojnine (namesto sedanjih 40 % za prva tri leta in nato 20 %) ob hkratnem plačilu polnih prispevkov.
V trenutni zakonodaji izpolnitev pogojev za upokojitev ni razlog, da bi delodajalec lahko delavcu kar odpovedal pogodbo. Po predlogu ZIURS bi lahko delodajalec delavcu, ki izpolni pogoje za polno starostno pokojnino, odpovedal pogodbo z minimalnim 90-dnevnim odpovednim rokom in izplačilom odpravnine, razen če se dogovorita drugače.
Zdravstvo in dolgotrajna oskrba
[uredi | uredi kodo]Zakon odpravlja prepoved dela javnih uslužbencev pri zasebnih izvajalcih. Zdravstveni delavec bi lahko ob soglasju direktorja delal do 8 ur tedensko pri drugem izvajalcu ali kot samostojni podjetnik. Ponovno se dovoljuje sklepanje podjemnih pogodb med javnimi zavodi in zasebniki ter med javnimi zavodi samimi za hitrejše zmanjševanje čakalnih dob.
Predlog ukinja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost (popoldanski s. p., kmetija) ter za upokojence, saj bi se s tem neposredno zmanjšale njihove neto pokojnine.
Drugi interventni ukrepi
[uredi | uredi kodo]Predlaga se odlog uporabe novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do konca leta 2026, da se prepreči »normativni kaos« na področju kratkoročnih najemov.
Zakon omejuje regresne zahtevke ZZZS proti delodajalcem. Odgovornost delodajalcev za povračilo stroškov zdravljenja ob poškodbah pri delu se omejuje na primere naklepa ali hude malomarnosti, pri čemer se višina zahtevka omeji na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove.
Odzivi
[uredi | uredi kodo]Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Slovenski tehnološki forum so zakonu izrazili močno podporo, saj ga vidijo kot »osvežitev« in nujen korak k postopni razbremenitvi dela in gospodarstva.[9][10] Janez Janša je zakon pozdravil, priznal poseganje v proračun, a dodal, da zakon prinaša vitkejšo državo. Janez Cigler Kralj je za delanje dolga obtožil Golobovo vlado, zakon pa označil za okrepitev delavskih pravic, dviga pokojnin ter konkurenčnosti trga. Jernej Vrtovec je očitke o referendumu označil za pričakovane, vendar da je ocena neustavnosti primerna zaradi davčnih določb.[6]
Na drugi strani so sindikalne centrale, kot sta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Pergam, zakon ostro zavrnile in zahtevale njegov umik, saj da gre za »neoliberalni sistem« pod krinko nujnosti, ki ruši načelo solidarnosti in koristi zgolj najbogatejšim. Sindikati so opozorili tudi na odsotnost socialnega dialoga in napovedali možnost stavke.[11] Tudi aktualna vladna koalicija, predvsem stranka Svoboda, je predlog označila za škodljiv; ministrica Alenka Bratušek je dejala, da bi se zakon moral imenovati »več za bogate, nič za mlade in povprečne,« ter opozorila na podcenjene finančne posledice.[12] V stranki Levica zakon ostro zavračajo, po njihovem mnenju gre za nesolidaren »zakon za bogate«, ki bi v proračunu povzročil milijardno luknjo in ogrozil stabilnost socialne države.[10] Ministrstvo za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča ocenjuje, da bi zakon povzročil 1,1 milijarde evrov proračunske luknje letno, kar so ovrednotili kot neodgovorno in populistično.[13] Mladinski svet Slovenije je izrazil skrb glede morebitne povečanja prekarnosti mladih preko študentskega s.p.-ja.[14]
Referendum
[uredi | uredi kodo]Stranke odhajajoče koalicije so napovedale zakonodajni referendum, pravna služba državnega zbora pa je poudarila, da je tak referendum morda neustaven, saj vsebuje določbe o tematikah, o katerih referenduma ustavno ni mogoče izvršiti.[6]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Da, La. »Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"«. rtvslo.si. Pridobljeno 27. aprila 2026.
- ↑ »Bo podpora interventnemu zakonu zarisala koalicijo? | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 27. aprila 2026.
- ↑ C, G. »Zapleti preprečili razpravo o interventnem zakonu na Ekonomsko-socialnem svetu«. rtvslo.si. Pridobljeno 28. aprila 2026.
- ↑ »Izredna seja o spremembah zakona o vladi v sredo | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 28. aprila 2026.
- ↑ Ma, Al. »Intervencijski zakon za razvoj Slovenije dobil zadostno podporo za nadaljnjo obravnavo«. rtvslo.si. Pridobljeno 30. aprila 2026.
- 1 2 3 Z, La Da , M. »DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: "Se vidimo na referendumu."«. rtvslo.si. Pridobljeno 11. maja 2026.
- ↑ Ma, Al. »DZ potrdil nedopustnost razpisa referenduma. Sindikati bodo vložili zahtevo za ustavno presojo«. rtvslo.si. Pridobljeno 27. maja 2026.
- ↑ »15-X Besedilo Predloga Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije 11. 4. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Janez Cigler Kralj, Franc Križan, Zoran Stevanović)]«. dz-rs.si. 11. april 2026. Pridobljeno 27. aprila 2026.[mrtva povezava]
- ↑ C, G. »GZS zelo podpira predlog zakona o ukrepih za razvoj Slovenije, sindikati negativno presenečeni«. rtvslo.si. Pridobljeno 27. aprila 2026.
- 1 2 Cerar, Gregor. »Delodajalci soglasno podpirajo interventni razvojni zakon. Levica: To je zakon za bogate«. rtvslo.si. Pridobljeno 27. aprila 2026.
- ↑ Z, T. K. B. , M. »Sindikati: Z interventnim zakonom se želi pod krinko nujnosti sprejeti rešitve v korist kapitala«. rtvslo.si. Pridobljeno 27. aprila 2026.
- ↑ C, G. »Bratušek: Interventni zakon bi se moral imenovati več za bogate, nič za mlade in nič za povprečne«. rtvslo.si. Pridobljeno 27. aprila 2026.
- ↑ Da, La. »Boštjančič in Dolenc: Zaradi mednarodne krize je nižja napoved gospodarske rasti pričakovana«. rtvslo.si. Pridobljeno 27. aprila 2026.
- ↑ R, G. C. , B. »Mladinski svet: Analizirane morajo biti vse posledice zakona o študentskem s. p.-ju«. rtvslo.si. Pridobljeno 27. aprila 2026.