Ince Hall Madona
| Devica in otrok bereta | |
|---|---|
 | |
| Umetnik | po Janu van Eycku |
| Vrsta | olje na les |
| Mere | 26,5 cm × 19,5 cm |
| Kraj | National Gallery of Victoria, Melbourne |
Devica in otrok bereta je oljna slika negotovega datuma. Gre za imitacijo dela staronizozemskega mojstra Jana van Eycka iz sredine do konca 15. stoletja, verjetno po izgubljeni originalni sliki iz leta 1433 - druga kopija istega dela je zdaj v cerkvi Colegiata v Covarrubiasu, Španija.[1] Prvič je dokumentirana leta 1619, ko je bila na Siciliji, nato pa se je znova pojavila v zbirki Charlesa Blundella v Ince Blundell Hall blizu Liverpoola v začetku 19. stoletja, zato je včasih znana tudi kot Ince Hall Madona. George Frederick Zink jo je tam restavriral leta 1922. Od družine Weld-Blundell jo je leta 1922 s pomočjo sredstev Felton Bequest prevzela Narodna galerija Victoria v Melbournu.[2]
Napis na steni zgoraj levo se glasi: COPLETV ANO D M CCCC XXXIIJ P IOHEM DE EYC BRVGIS. To se prevede kot Dokončal v letu našega Gospoda 1433 Jan van Eyck, Brugges. Desno od tapiserije je van Eyckovo osebno geslo z grškimi črkami ALC IXH XAN ('Kakor lahko'), ki je igra besed med njegovim priimkom in IXH (približno prečrkovanje 'ich' ali jaz v starogrške znake).
Pripis[uredi | uredi kodo]
Ko so jo leta 1922 prevzeli v Melbournu, je šlo za van Eycku pripisano delo. Vendar pa so laboratorijski testi leta 1958 P. Coremansa, A. Philippota in R.V. Sneyers iz IRPA v Belgiji, [3] študija z infrardečo spektroskopijo leta 2003 [4] in druge značilnosti prispevale k odpravi tega. Na primer, prostorski odnos med obema figurama in okoliškim pohištvom je le nejasno nakazan in dojemanje dela perspektive in globine ni tako razvito kot v podpisani sliki Lucca Madona in Madona kanclerja Rolina.[5] Oblika črk v podpisu ne ustreza potrjenim podpisom na Devica in otrok s kanonikom van der Paelejem ali Dresdenski triptih. Podpis se pojavlja tudi v samem prizoru, ne pa bolj običajna van Eyckova praksa podpisovanja na okvir - nekateri umetnostni zgodovinarji trdijo, da je bilo delo prvotno v ravno takem podpisanem okvirju, da pa je bilo po izgubi tega okvira dodano delu neznana roka.[6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Till-Holger, Borchert (2008). Van Eyck. Cologne: Taschen. str. 96. ISBN 978-3-8228-5686-4.
- ↑ »The Virgin and Child«. Pridobljeno 12. januarja 2018.
- ↑ Paul B. Coremans, Albert Philippot and René Sneyers, Examen de laboratoire de la Vierge d'Ince Hall, 14 novembre 1958
- ↑ Hugh Hudson, « Shedding light on a Eyckian Virgin : the Infrared Reflectography of the 'Ince Hall Virgin and child' » in Le dessin sous-jacent et la technologie dans la peinture. Colloque XIV. Jérôme Bosch et son entourage et autres études, éd. H. Verougstraete et R. van Schoute, Louvain, 2003, pages 260-272
- ↑ Jochen Sander (ed.): Fokus auf Jan van Eyck: Lucca-Madonna, um 1437/38 (Inv. Nr. 944). Städel Museum, Frankfurt am Main 2006, S. 37–38.
- ↑ Villis, Carl. »The National Gallery of Victoria's Virgin and Child, by a follower of Jan van Eyck: A Continuing Reassessment«. Pridobljeno 12. januarja 2018.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Valentin Denis, Van Eyck, Nathan, 1982, page 81
- Otto Pächt: Van Eyck. Die Begründer der niederländischen Malerei. Herausgegeben von Maria Schmidt-Dengler. Prestel, München 1989, ISBN 3-7913-1033-X, S. 87–88.
