Ina Ferbežar

Ina Ferbežar
Rojstvo	1963
Področja	jezikoslovje
Ustanove	Filozofska fakulteta v Ljubljani

Ina Ferbežar, slovenska slovenistka, deluje kot profesorica slovenskega jezika in univerzitetna diplomirana etnologinja.

Študij in delo

Na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani je diplomirala leta 1988 z delom Folklorne prvine v dramatiki Rudija Šeliga (COBISS). Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani je zaposlena od leta 1993. Nato je dve leti (do leta 1995) ter med letoma 1998 in 1999 poučevala slovenščino na tečajih in delala kot lektorica na Univerzi v Tübingenu v Nemčiji. V Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) je od leta 2000. Leto kasneje je nato z delom Dialog pri pouku slovenščine kot tujega jezika (COBISS) magistrirala ter doktorirala leta 2009 z disertacijo Besedilnost med formalnimi lastnostmi in kognitivnimi procesi. Med 2008 in 2012 je vodila strokovno službo CSDTJ.

Ina Ferbežar je soavtorica več jezikovnih programov za slovenščino kot drugi in tuji jezik ter priročnikov in učbenikov za poučevanje in testiranje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika.

Projekti, pri katerih je sodelovala

Sodelovala je že pri več projektih, nekatere je tudi vodila. Eden izmed teh je projekt Testiranje v poljščini in slovenščini (Socrates Lingua 2). Projekt je bil nagrajen z evropskim jezikovnim priznanjem 2005, sama pa je prejela nagrado Filozofske fakultete.

V okviru programa Tempus je vodila dva projekta. Cilj teh je bil vzpostaviti sistem poučevanja ter preverjanja in potrjevanja znanja makedonščine kot tujega jezika na Univerzi v Skopju. Vodila je tudi projekte v okviru programa Erasmus, eden izmed teh je bil projekt Prostovoljci v jezikovnem izobraževanju priseljencev – vloge in kompetence.

Prispevala je k delovnim skupinam za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju med letoma 2010 in 2011, Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011 ter bila soredaktorica in urednica slovenskih prevodov dokumentov Skupni evropski jezikovni okvir in Referenčni okvir za pluralistične pristope.

Od leta 2000 zastopa Univerzo v Ljubljani v združenju evropskih jezikovih testatorjev ALTE. V okviru tega sodeluje v delovnih skupinah, bila je izvoljena za članico Izvršilnega odbora ALTE med leti 2009 in 2016 ter za članico Strokovnega odbor ALTE (od 2015). Delovala je kot predsednica Predmetne komisije za pripravo nalog na NPZ iz slovenščine (2013–2017).

V letu 2016–2017 je prostovoljno učila slovenščino v Azilnem domu v Ljubljani.

Izbrana bibliografija

• Merjenje in merljivost v jeziku:(na stičišču jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov). Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede. [Tiskana izd.]. okt.–dec. 1999, letn. 47, št. 4. 417–436. (COBISS)
• Dialog med ciljem in metodo. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. jan.–feb. 2003, letn. 48, št. 1. 31–44. (COBISS)
• "Je moj B1 tvoj B?" Ali kaj je novega na področju testiranja in certificiranja slovenščine kot drugega/ tujega jezika. V: STABEJ, Marko (ur.). Infrastruktura slovenščine in slovenistike. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009. 129–136. Obdobja, Simpozij, 28.

Bibliografija

Spletna stran Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. Rubrika Zaposleni.