Imperij Kanem-Bornu
Kanem-Bornu imperij | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ok. 700–1900 | |||||||||||||||
 Zastava
 Grb
| |||||||||||||||
 Vpliv cesarstva Kanem okoli leta 1200 n. št. Ta zemljevid prikazuje vpliv cesarstva Kanem med vladavino Mai Duname Dabbalemija (1203–1259). Vendar ni povsem natančen, saj je cesarstvo v tem obdobju doseglo svoj vrhunec in se raztezalo vse do oaze Zella v severni regiji Fezzan, znotraj današnjega okrožja Jufra v Libijski puščavi. Do konca 16. stoletja do začetka 17. stoletja se je pod Mai Idrisom Aloumo (1580–1603) vpliv cesarstva Kanem-Bornu še bolj razširil in zajel velik del južnih regij današnjega Kanem-Bornuja ter segal proti severu v Sudan, regijo Darfur v zahodnem Sudanu in jugovzhodno regijo Tazir (Kufra) v Libijski puščavi ter regijo Fezzan. | |||||||||||||||
| Glavno mesto | Manan (do 12 stoletja)
| ||||||||||||||
| Vlada | Monarhija | ||||||||||||||
| Zgodovinska doba | Srednji vek | ||||||||||||||
• 700 | ok. 700 | ||||||||||||||
• Napadeni in prisiljeni v selitev, s čimer je bilo ustanovljeno novo Bornujsko cesarstvo | 1900 | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
Kanem–Bornu (arabsko: إمبرابورية كانيم - برنو) je bilo afriško trgovinsko cesarstvo, ki mu je vladala dinastija Sef iz 9. stoletja do 19. stoletja okoli jezera Čad.
Ozemlje tega cesarstva ni bilo vedno enako, v glavnem je obsegalo današnji južni Čad, severni Kamerun, severovzhodno Nigerijo, vzhodni Niger in južno Libijo.[1]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kanem-Bornu je bil verjetno ustanovljen sredi 9. stoletja, njegovo prva prestolnica pa je bilo v Njimi, ki se je nahajala severovzhodno od jezera Čad. Ob koncu 11. stoletja je njihov takratni kralj (mai) Umme (kasneje znan kot Ibn Abd al-Jalil) sprejel islam in od takrat naprej je Kanem-Bornu islamska država. Zaradi svoje lege je služila kot osrednja točka za trgovino med Severno Afriko, dolino Nila in Čadom ter koncema podsaharske Afrike.[1]
Ob koncu 14. stoletja je pleme Bilala prisililo dinastijo Sef, da je zapustila prestolnico Njimi, nato so se preselili v Ngazargama (v današnji Nigeriji), zahodno od Čadskega jezera. Tam so ostali tudi potem, ko so na začetku 16. stoletja ponovno zasedli Njimi. stoletje.[1]
Kanem-Bornu (kasneje preprosto imenovan Bornu) je doživel svojo zlato dobo v 16. stoletju, ko so mu vladali sposobni vladarji; Muḥamed Dunama, Abd Alah in zlasti Idris Alaoma (vladal okoli 1571-1603).
.svg)
Na začetku 19. stoletjea se je nigerijsko pleme Fulani začelo upirati vladarjem Kanem-Bornuja, češ da nimajo pravice vladati regijam zahodno od Čadskega jezera, kjer živijo Hausa ljudje. Nekje okoli leta 1808 so izgnal takratnega vladarja (mai) - Ahmada iz njegove prestolnice Ngazargamu. Ahmadu jih je uspelo pregnati s pomočjo vodje plemena Kanenbu - Muhameda al-Kanamija, ki je od takrat naprej iz sence vladal imperiju, ki ni imel več nekdanje moči. Dinastija Sef je izumrla leta 1846.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Kanem-Bornu, historical empire Africa« (v angleščina). Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno 26.08.2020.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=(pomoč)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Kanem-Bornu, historical empire Africa (angleško)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
