Ilarion Vasiljevič Vasilčikov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ilarion Vasiljevič Vasilčikov
Portret
Rojstvo 1776
Smrt 5. (17.) marec 1847
Sankt Peterburg
Pripadnost Zastava Rusije Ruski imperij
Čin General konjenice
Oboroženi
konflikti
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
Rusko-turška vojna (1828-1829)
Odlikovanja Red svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja
Red svetega Aleksandra Nevskega
Red svetega Andreja
Red črnega orla
Red rdečega orla
Vojaški red Marije Terezije

Knez Ilarion Vasiljevič Vasilčikov (rusko Илларио́н Васи́льевич Васи́льчиков), ruski general, * 1776, † 1847.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Med letoma 1838 in 1847 je bil predsednik Vlade Ruskega imperija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je generalu Vasiliju Andrejeviču Vasilčikovu iz družine stare nemške rodbine (v Rusijo so se preselili v 14. stoletju); sprva je služil pri gardistih, nato pa na dvoru (leta 1799 je postal dvorni džentleman).

Pri tem se je spoprijateljil z bodočim carjem Aleksandrom I.; ko je le-ta nasledil prestol, je povišal Vasilčika v generalmajorja.

Leta 1803 je postal poveljnik Ahtirskega huzarskega polka, s katerim se je udeležil bojev proti Napoleonu v letih 1805-07; zaradi zaslug je bil povišan v generalporočnika.

Postal je poveljnik konjenice celotne Šlezijske armade; v Franciji je ustanovil Konjeniški lovski polk, katerega je postal poveljnik. Leta 1814 je postal poveljnik divizije Gardne lahke konjenice, in leta 1817 poveljnik Gardnega korpusa.

Čez štiri leta je podal odpoved in postal je državni svetnik. Imel je vodilno vlogo pri zatrtju decembrske vstaje; leta 1831 je bil povzdignjen v grofa (s čimer je postal dvorjan) in leta 1839 v kneza. Leta 1831 je postal vrhovni poveljnik sil v Sankt Peterburgu in okolici in leta 1833 generalni inšpektor konjenice ter poveljnik Ahtirskega huzarskega polka. Med letoma 1838 in 1837 je bil predsednik komiteja ministrov in Državnega sveta. Car Nikolaj I. Ruski je imel popolno zaupanje v njem in ga zelo spoštoval, tako da je bil najvplivnejši politik.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]