Ida Kerševan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ida Kerševan
Rojstvo22. februar 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Štanjel
Smrt21. marec 1996({{padleft:1996|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1] (87 let)
Novo mesto
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicredovnica

Ida Kerševan (tudi Marija Amabilis), slovenska notredamska sestra, * 22. februar 1909, Štanjel, Avstro-Ogrska, † 21. marec 1996, Novo mesto, Slovenija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v družini s petimi otroki. Med 1. svetovno vojno je bila družina pri sorodnikih v Novem mestu, po vojni so se vsi razen hčerke Ide vrnili domov na Primorsko, njo pa so zaupali redovnicam v samostan Ubogih šolskih sester Naše ljube Gospe (de Notre Dame) v Šmihelu pri Novem mestu. Tam je do leta 1923 obiskovala samostansko šolo, nato pa učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani, kjer je leta 1927 maturirala, nato pa še dekliško realno gimnazijo Poljanah v Ljubljani (sedaj Gimnazija Poljane) in tam 1931 tudi maturirala. Nato se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in 1941 diplomirala na oddelku za biologijo, obenem pa študirala še tuje jezike.[2]

Leta 1931 je vstopila v samostan v Šmihelu pri Novem mestu in naslednje leto tam naredila večne zaobljube. Nato so jo predstojnice poslale v Ljubljano v sestrsko skupnost, ki je delovala na Marmontovi ulici 24, kjer je postala voditeljica internata. Leta 1941 so se zaradi vojnih razmer morale sestre preseliti na Ljubljansko barje. Zatočišče so dobile v Plečnikovi cerkvi sv. Mihaela. Tam so ostale do konca vojne. Sestra Amabilis se je po vojni kot prevajalka zaposlila v tovarni Utensilia na Dolenjski cesti. Leta 1956 jo je vrhovno vodstvo notredamske kongregacije poklicalo v Rim, kjer je ostala 12 let asistentka v generalnem vodstvu reda Notre Dame s posebnim poudarkom za vzhodne države: Madžarsko, Češkoslovaško in Poljsko. Leta 1971 se je vrnila v domovino, v samostan Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer je postala predstojnica samostana, istočasno pa je v letih 1971−1973 poučevala angleščino in biologijo na Srednji verski šoli v Vipavi.[2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Kerševan, Ida, sestra (1909–1996) — 1925.
  2. 2,0 2,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.