I. legija Adiutrix

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Legio I. Adiutrix
Exercitus romanus 80AD png.png
Razporeditev rimskih legij leta 80
Dejavna: 68 – najmanj 344
Država: Rimsko cesarstvo
Tip: rimska legija
Velikost: različna, v principatu 5.000-6.000 mož
Garnizija/Štab: Brigecij, Spodnja Panonija
Vzdevek: Pia Fidelis (98)
Pia Fidelis Bis (3. stoletje)
Constans (3. stoletje)
Maskota: kozorog in Pegaz
Konflikti: • bitka pri Bedriaku (69)
batavijski upor (70.)
Trajanove dačanske vojne (101-106)
markomanske vojne (171-175)
Severjev pohod na Rim (193)
• partske vojne (195, 197-198, 215-217 in 244)

Prva pomožna legija (latinsko Legio prima Adiutrix) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba. Zadnje dokumentirano leto njenega delovanja je bilo leto 344, ko je bila nameščena v Brigeciju, sedanjem Szönyju na Madžarskem, v rimski provinci Spodnji Panoniji. Simbol legije je bil kozorog,[1] ki se je uporabljal skupaj s krilatim konjem Pegazom. Na čeledah legionarjev je bil delfin.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev[uredi | uredi kodo]

Legija je nastala verjetno iz I. legije Classica, ki jo je ustanovil Neron iz mornarjev rimske vojne mornarice (classis misenensis). Legijo je kasneje dopolnil Galba. Nameščena je bila blizu Rima.

Leto štirih cesarjev[uredi | uredi kodo]

V zmešnjavah v letu štirih cesarjev (69) se je legija vojskovala na Otonovi strani in bila v bitki z Vitelijem pri Bedriaku poražena.[2] Vitelij jo je po porazu premestil v Hispanijo,[3] vendar se je že leta 70 vojskovala v batavijskem uporu.

Moguntiacum[uredi | uredi kodo]

Strešnik iz Rheinzaberna s pečatom LEG I AD

Prvi znani bazni tabor I. pomožne legije je bil Moguntiacum, sedanji Mainz v Nemčiji. Tabor si je delila s XIV. legijo Gemina in se skupaj z njo ukvarjala predvsem z gradbenimi deli. Leta 83 se je v germanskih vojnah pod poveljstvom cesarja Domicijana vojskovala proti Hatom, germanskemu plemenu z druge obale Rena. Po vojnah sta bili obe legiji premeščeni v donavsko armado v provinci Panoniji, da bi se vojskovali proti Dačanom.

Pia Fidelis[uredi | uredi kodo]

Po Domicijanovem umoru leta 96 je I. pomožna legija skupaj z donavsko armado igrala pomembno vlogo v rimski politiki in prisilila Nerva, da je za svojega naslednika privzel Trajana. Ko je Trajan zasedel rimski prestol, je dal legiji za njene zasluge vzdevek Pia Fidelis (verna in zvesta).[4] V letih 101 do 106 je legija pod novim cesarjem skupaj s IV. legijo Flavia Felix in XIII. Legijo Gemina podjarmila Dakijo. Pod Trajanom se je vojskovala tudi v pohodu proti Partskemu cesarstvu (115–117). Njegov naslednik Hadrijan je legijo poslal nazaj v Panonijo in jo namestil v Brigeciju.

Spominski denarij Septimija Severja, skovan v čast I. legije Adiutrix, ki ga je podprla pri vzponu na rimski prestol

Naslednjih nekaj desetletij je legija ostala na donavski meji. Med vladavino Marka Avrelija se je pod poveljstvom Marka Valerija Maksimijana bojavala v markomanskih vojnah. V letih 171 do 175 je bil njen poveljnik cesar Pertinaks, ki je vladal nekaj mesecev leta 193. Ko se je za rimski prestol potegoval Septimij Sever, se je I. pomožna legija udeležila njegovega pohoda na Rim.

Legija se je zatem za nekaj desetletij vrnila v Panonijo in nato sodelovala v več partskih vojnah: leta 195 in 197-198 pod Septimijem Severjem, leta 215-217 pod Karakalo in 244 pod Gordijanom III..

V 3. stoletju je za svoje zasluge dobila naslova Pia Fidelis Bis (dvakrat verna in zvesta) in Constans (zanesljiva).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Keppie (2000), str. 128.
  2. Tacit, Zgodovina, II 43.1.
  3. Tacit, Zgodovina, III 44.
  4. ILS 1029, 1061, itd.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tacit, Zgodovina.
  • J.B. Campbell, Legio, NP 7 (1999), kolone 7-22.
  • L.J.F. Keppie, The Origins and Early History of the Second Augustan Legion, v L.J.F. Keppie, Legions and Veterans: Roman Army Papers 1971-2000, Stuttgart, 2000, str. 123–160.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]