Pojdi na vsebino

Hulk (film, 2003)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hulk
Logotip filma.
RežijaAng Lee
ProdukcijaGale Anne Hurd, Avi Arad, James Schamus, Larry Franco
ScenarijMichael France, John Turman, James Schamus
Temelji naHulk (lik)
VlogeEric Bana
Jennifer Connelly
Sam Elliott
Josh Lucas
Nick Nolte
GlasbaDanny Elfman
DistribucijaUniversal Pictures
Datum izida
20. junij 2003
Dolžina
138 min
DržavaZdružene države Amerike
Jezikangleščina

Hulk je ameriški superjunaški film iz leta 2003, ki temelji na istoimenskem liku iz Marvelovih stripov. Produciral ga je Universal Pictures v sodelovanju z Marvel Enterprises, Valhalla Motion Pictures in Good Machine, distribuiral pa Universal Pictures. Film je režiral Ang Lee, scenarij pa so napisali James Schamus, Michael France in John Turman, po zgodbi, ki si jo je zamislil Schamus. V filmu igrajo Eric Bana, Jennifer Connelly, Sam Elliott, Josh Lucas in Nick Nolte. Film raziskuje zgodbo Brucea Bannerja, ki se po laboratorijski nesreči s sevanjem gama spremeni v velikanskega zelenopoltega humanoida z nadčloveško močjo, znanega kot Hulk, kadarkoli je pod stresom ali čustveno prizadet. Ameriška vojska ga zato zasleduje, on pa se spopade z biološkim očetom, ki ima za svojega sina temačne načrte.

Razvoj filma se je začel leta 1990. V tem času so za režiserja izbrali najprej Joeja Johnstona in nato Jonathana Hensleigha. Hensleigh, John Turman, Michael France, Zak Penn, J. J. Abrams, Michael Tolkin, David Hayter ter Scott Alexander in Larry Karaszewski so napisali več scenarijev, preden sta se jim pridružila Ang Lee in James Schamus. Snemanje je potekalo predvsem v Kaliforniji od marca do avgusta 2002, večinoma na območju zaliva San Francisco.

Hulk je bil izdan 20. junija 2003.[1] Film je po vsem svetu zaslužil 245,4 milijona dolarjev in prejel mešane ocene kritikov.[2][3] Načrtovano nadaljevanje, ki je bilo za izid prvotno načrtovano maja 2005, je bilo spremenjeno v ponovni zagon z naslovom Neverjetni Hulk in je izšlo 13. junija 2008 kot drugi film v Marvelovem kinematografskem vesolju.

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Konec šestdesetih let 20. stoletja je David Banner vladni raziskovalec genetike, ki poskuša izboljšati človeško DNK in izvaja eksperimente na sebi. Potem ko njegova žena Edith rodi sina Brucea Bannerja, David spozna, da je Bruce podedoval njegov mutirani DNK, in poskuša najti zdravilo. Leta 1974 vlada, ki jo vodi Davidov nadzornik, polkovnik Thaddeus »Thunderbolt« Ross, ustavi njegovo raziskavo, ko izve za njegove nevarne poskuse; v navalu psihotičnega besa David zveže gama reaktor oporišča, da eksplodira kot del maščevanja. Ker verjame, da je nevaren, poskuša David ubiti Brucea, vendar po nesreči ubije Edith, ko se vmeša med njiju in poskuša ustaviti Davida; travma povzroči podzavestno potlačitev Bruceovih zgodnjih otroških spominov. Ross aretira Davida in ga pošlje v umobolnico, 4-letnega Brucea pa da v rejništvo. Gospa Krenzler ga posvoji, Bruce pa prevzame priimek in odrašča v prepričanju, da so njegovi biološki starši mrtvi.

Trideset let kasneje je Bruce sijajen znanstvenik, ki dela v laboratoriju Berkeley s svojim nekdanjim dekletom, Rossovo odtujeno hčerko Betty Ross. Sumljivi Glenn Talbot, ki zastopa zasebno raziskovalno podjetje Atheon, se začne zanimati za raziskave znanstvenikov o nanomedih za ustvarjanje regeneracijskih vojakov za vojaško-industrijski kompleks. David se ponovno pojavi kot hišnik v laboratorijski zgradbi, da se vključi v Bruceovo življenje. Zdaj general Ross preiskuje zadevo in ga skrbi za Bettyjino varnost v bližini Brucea.

Bruce reši kolega Harperja pred nesrečo z okvarjeno gamasfero. Bruce se zbudi v bolniški postelji in pove Betty, da se počuti bolje kot kdajkoli prej, vendar Betty ne more dojeti njegovega preživetja, saj so nanomedi pobili vse ostale; ne vedo, da se je sevanje združilo z Bruceovo spremenjeno DNK. Kasneje David sreča Brucea, razkrije njuno povezavo in namigne na Bruceovo mutacijo. Kasneje uporabi vzorce Bruceove DNK za poskuse na živalih. V laboratoriju Bruce spozna, da je David njegov oče, kar sproži prebliske njegovih potlačenih travmatičnih spominov. Naraščajoči bes zaradi spoznanja aktivira njegovo obsevano DNK; postane Hulk in poruši laboratorij. Betty naslednji dan v svojem domu najde Brucea nezavestnega, ta se prejšnje noči komaj spominja. Ross pride pozneje, da bi zaslišal Brucea in po urah zasliševanja zaseže laboratorij ter ga mu dodeli hišni pripor. Betty poišče Davida in ga zaslišuje. David tisto noč pokliče Brucea in razkrije, da je mutiral svoje tri pse in jih poslal nad Betty, kar Brucea razjezi. Talbot, ki obžaluje uničenje laboratorija, napade Brucea, ki se nato spremeni in poškoduje Talbotove ter Rossove policiste. Hulk najde Betty v njeni gozdni koči, jo reši pred psi in se spremeni nazaj.

Betty naslednji dan pokliče Rossa; vojska uspava in odpelje Brucea v puščavsko bazo. Ross meni, da Bruceu usojeno iti po Davidovi poti, zato ni pripravljen pomagati, vendar ga Betty, da ji dovoli poskusiti. David se podvrže nanomedom in gama sferi ter postane sposoben stopiti se z in absorbirati lastnosti vsega, česar se dotakne. Talbot izsili nadzor od Rossa, zaradi česar se mora Betty vrniti domov. Talbot namerava izkoristiti Hulkovo moč, a mu ne uspe izzvati Brucea in ga namesto tega zapre v izolacijski rezervoar. David se sooči z Betty v njeni hiši in ji reče, da se bo predal, vendar prosi, da »še zadnjič« govori z Bruceom. Talbot povzroči nočno moro iz Bruceovih potlačenih spominov in sproži preobrazbo. Po neuspešnem poskusu odvzema vzorca Hulku se Talbot ubije, ko izstreli eksploziven naboj, ki se odbije nazaj vanj; Ross znova prevzame poveljevanje. Hulk pobegne iz oporišča, se spopade z vojsko v puščavi in ​​odhiti v San Francisco, da bi našel Betty. Ta prepriča Rossa, da jo odpelje do Hulka in Brucea vrne v normalno stanje.

Nato se Bruce in David pogovarjata v oporišču v mestu, medtem ko ju Ross opazuje grozi, da ju bo sežgal. David zapade v megalomanijo in želi, da bi Bruceova moč stabilizirala njegove nestabilne molekule, da bi lahko uspešno uničil vse svoje sovražnike. Ker Bruce zavrne, David pregrizne visokonapetostni kabel, ki ga Ross napaja, absorbira energijo in mutira v močno električno entiteto. Bruce postane Hulk in se spopade z njim ter ga premaga. Ross takrat ukaže sprožiti bombo z gama nabojem, da konča bitko, v eksploziji domnevno oba umreta. Leto kasneje Ross stalno spremlja Betty, in se z njo pobota, medtem pa poročajo o številnih videnjih Hulka. Bruce živi v izgnanstvu v amazonskem deževnem gozdu in deluje kot zdravnik v medicinskem taboru. Njegov tabor nekega dne zavzamejo vojaki, ki mu poskušajo ukrasti zaloge; potem ko Bruce neuspešno posvari njihovega poveljnika, naj ga ne razjezi, Hulk zarjovi od besa.

Vloge

[uredi | uredi kodo]

Produkcija

[uredi | uredi kodo]

Razvoj

[uredi | uredi kodo]
Režiser filma, Ang Lee.

Leta 1993 je Michael France začel pisati scenarij pri Universal Pictures.[4] Leta 1995 je bil za pisanje scenarija najet John Turman. Aprila 1997 je bilo napovedano, da bo film režiral Joe Johnston, Jonathan Hensleigh pa je bil najet za pisanje scenarija.[5] Julija je Johnston zapustil projekt, Hensleigh pa je prepričal studio, da Hulk postane njegov režijski prvenec. Universal je Turmana prosil, naj ponovno napiše scenarij, ki ga je kasneje preuredil Zak Penn.[6] Hensleigh je nato scenarij posodobil z dodano novo zgodbo. Datum izida filma je bil določen za poletje 1998. Scenarij je nato doživel številne spremembe, pri čemer so ga napisali J.J. Abrams, Scott Alexander in Larry Karaszewski. Leta 1998 je studio snemanje filma začasno ustavil.[7]

Leta 1999 je France ponovno napisal scenarij. Leta 2000 je studio najel Michaela Tolkina in Davida Hayterja, da bi pregledala scenarij.[8] V začetku leta 2001 je bil za režiserja filma najet Ang Lee, kateri je k projektu pripeljal Jamesa Schamusa, ki je začel pisati nov scenarij. Scenarij so na koncu napisali še France, Turman in Schamus. Decembra 2001 je Universal določil datum izida filma Hulk v ZDA za 20. junij 2003. Za vlogo Brucea Bannerja/Hulka so najeli Erica Bano, za upodobitev Betty Ross je bila najeta Jennifer Connelly, za upodobitev generala Thadeussa Rossa pa je bil najet Sam Elliott.[9] Eric Bana je dejal, da se je zato, da bi vlogo Bruce Bannerja sprejel, pričel zanimati šele, ko je izvedel, da pri projektu sodeluje tudi Ang Lee. Bana je Leeja občudoval zaradi njegovega dela pri filmu Ledeni vihar in se strinjal, da bo na filmu pričel delati, še preden bo scenarij končan. Povedal je, da je pri tem projektu pričel sodelovati tudi zato, ker se mu je zdelo, da je imel »lik Brucea Bannerja zelo velik dramatičen potencial« in ker bil to »pravljično neobičajen superjunak.«[10]

Snemanje

[uredi | uredi kodo]

Snemanje filma se je začelo 18. marca 2002 v Arizoni in se 19. aprila preselilo v območje zaliva San Francisco. Med lokacijami, kjer je potekalo snemanje, so bili Advanced Light Source, Nacionalni laboratorij Lawrence Berkeley, Oakland, vojaška baza Treasure Island in sekvojski gozdovi Porterville, preden je nekaj tednov snemanje potekalo v puščavah Utaha in Kalifornije. Predzadnji prizor bitke med Hulkom in njegovim očetom je bil posnet v narodnem parku Sequoia. Snemanje se je nato preselilo na zaledno prizorišče Universal v Los Angelesu, za prizor z vodnim rezervoarjem pa je bil uporabljen Stage 12, in končalo se je v prvem tednu avgusta.[11][12][13][14] Pri snemanju filma je sodelovalo 3000 zaposlenih lokalnih delavcev, kar je lokalnemu gospodarstvu prineslo več kot 10 milijonov dolarjev. Mychael Danna, ki je z Leejem prej sodeloval pri filmih V sedlu s hudičem (1999) in Ledeni vihar (1997), naj bi napisal filmsko glasbo, preden je zapustil projekt. Nato je bil najet Danny Elfman.[15]

Glasba

[uredi | uredi kodo]

Danny Elfman je napisal glasbo za film Hulk kot nadomestilo za Mychaela Danno, čigar glasbo je vodstvo studija zavrnilo, ker je imela netradicionalen pristop in ni ustrezala tonu filma.[16] Danno je v 37 dneh je napisal glasbo za film, katero jo je pisal več kot dve uri na dan.[17] Album z glasbo je izšel 17. junija 2003 pri založbi Decca Records; album vsebuje Elfmanovo glasbo in pesem "Set Me Free" skupine Velvet Revolver, ki se predvaja med odjavno špico.[18]

Izid in zaslužek

[uredi | uredi kodo]

Film Hulk je bil premierno predvajan 20. junija 2003. Hulk je na prvi dan predvajanja zaslužil 24,3 milijona dolarjev. Drugi dan predvajanja je zaslužil 21,3 milijona dolarjev.[19] Film je nato v prvem vikendu predvajanja zaslužil 62,1 milijona dolarjev, s čimer je bil takrat 16. najvišji zaslužek v zgodovini. Ob premieri mu je uspelo doseči vrh blagajn in premagati film Iskanje Nema.[20] Poleg tega je po zaslužku na prvi junijski premierni vikend presegel film Austin Powers v Zlatočišču. Ta rekord je držal do leta 2004, ko ga je prehitel Harry Potter in jetnik iz Azkabana. Hulk je nato dosegel četrti najvišji zaslužek na prvi vikend predvajanja za film Universal, za filmi Izgubljeni svet: Jurski park, Mumija se vrača in Bruce Almighty. Dosegel je tudi peti najvišji zaslužek na prvi vikend predvajanja za film iz leta 2003, zaostajal je le za slednjim filmom Iskanje Nema, X2 in Matrica Reloaded.[21] Film se je pridružil filmoma Hitri 2 Drzni in Bruce Almighty ter postal eden od treh filmov Universal, ki so v premiernem vikendih zaslužili 50 milijonov dolarjev.[22] Z 70-odstotnim padcem v drugem vikendu je bil prvi film, ki je v premiernem vikendu zaslužil več kot 20 milijonov dolarjev in je izgubil več kot 65 %. Takrat je film zabeležil drugi največji upad v drugem vikendu med vsemi superjunaškimi filmi, takoj za filmom Jeklo. V drugem vikendu je na koncu zaslužil 18,8 milijona dolarjev, kar ga je uvrstilo na drugo mesto za filmom Charliejevi angelčki: S polno paro. Film je v Severni Ameriki zaslužil 132,2 milijona dolarjev s proračunom 137 milijonov dolarjev.[23] V tujini je zaslužil 113,2 milijona dolarjev, kar je skupno znašalo 245,4 milijona dolarjev po vsem svetu. S končnim severnoameriškim bruto zaslužkom 132,2 milijona dolarjev je Hulk postal največji film, ki v premiernem vikendu ni zaslužil 150 milijonov dolarjev.[24]

Na mednarodni ravni je bil Hulk uspešnica v več državah. V premiernem vikendu je v petih azijskih državah zaslužil 3,1 milijona dolarjev, pri čemer je v Hongkongu dosegel zaslužek 700.000 dolarjev, medtem ko je Gladiator podvojil ta zaslužek. V Maleziji je Hulk zaslužil 122.000 dolarjev, s čimer je postal drugi film z najvišjim premiernim zaslužekom Universala v državi, takoj za Izgubljenim svetom: Jurskim parkom.[25] V Združenem kraljestvu je film v uvodnem vikendu zaslužil 5,6 milijona dolarjev, skupaj z 2,1 milijona dolarjev od predogled over.[26] V Mehiki je film Hulk postal Universal over film z največjim zaslužkom v tej državi, saj je zaslužil 4,6 milijona dolarjev in presegel Jurski park III.[27] Skupni mednarodni zaslužki vključujejo Argentino (1,2 milijona dolarjev), Avstralijo (6,4 milijona dolarjev), Francijo (9,6 milijona dolarjev), Nemčijo (4,1 milijona dolarjev), Italijo (8 milijonov dolarjev), Japonsko (7,6 milijona dolarjev), Mehiko (11,6 milijona dolarjev), Južno Korejo (2,5 milijona dolarjev), Španijo (7,7 milijona dolarjev), Tajvan (3,7 milijona dolarjev) in Združeno kraljestvo (13,9 milijona dolarjev).[28]

Odzivi in ocene

[uredi | uredi kodo]

Roger Ebert iz časopisa The Chicago Sun-Times je filmu dal pozitivno oceno, pri čemer mu je dal tri od štirih zvezdic ter pojasnil: "Ang Lee se dejansko poskuša spopasti s težavami v zgodbi o Hulku, namesto da bi se preprosto lotil neumnih vizualnih učinkov."[29] Ebertu so bili všeč tudi igralski nastopi, inovativna montaža in je cenil, kako so Hulkovi gibi spominjali na učinke stop-motion v filmu King Kong iz leta 1933.[30] Čeprav je Peter Travers iz Rolling Stonea menil, da bi moral biti film Hulk krajši, je zelo pohvalil akcijske prizore, zlasti vrhunec in končni spopad. Paul Clinton iz CNN je dejal, da je igralska zasedba dobro odigrala svoje vloge, vendar je v sicer pozitivni oceni kritiziral računalniško ustvarjene podobe in Hulka označil za razdraženo različico Shreka. Mick LaSalle iz San Francisco Chronicle je menil, da je film bolj premišljen in prijeten za oko kot katera koli uspešnica v novejšem spominu, vendar njegova epska dolžina ni epska nagrada.[31] Ty Burr iz The Boston Globe je izjavil, da Jennifer Connelly ponavlja svoj preobrat, v katerem stoji ob strani svojemu zmešanemu znanstveniku, iz filma Čudovit um. Lisa Schwarzbaum iz Entertainment Weekly je izjavila: "Visokoproračunska adaptacija stripa se je le redko zdela tako brez humorja in intelektualno obrambna glede lastnih pulpnih korenin."[32]

Film Hulk je bil deležen retrospektivnih pohval kritikov zaradi svoje umetniške drugačnosti od drugih superjunaških filmov, tako Marvelovih kot tudi DC-jevih. Leta 2012 ga je Matt Zoller Seitz označil za enega redkih visokoproračunskih superjunaških filmov, ki se je resnično oddaljil od formule, tako v smislu teme kot tona, in zapisal, da je film precej bizaren ... v svoji staromodni freudovski psihologiji, a zato zanimiv.[33]  V video eseju Scouta Tafoye iz leta 2016 o drugem filmu, ki ga je režiral Ang Lee, V sedlu s hudičem, je Hulka omenil kot »Leejevo nesrečno, a tiho čustveno in globoko žalostno upodobitev stripov Neverjetni Hulk«.[34] Leta 2018 je Peter Sobczynski z RogerEbert.com zapisal, da je film Hulk resnično odličen primer filmske pop arta, ki si zasluži ponovno oceno. V enem članku ga imenujejo neuhojena pot v adaptacijah stripov. Avtor je pohvalil Popeyeja, Dicka Tracyja in Hulka za njihovo uporabo stripovskih tehnik, kot so »maskiranje, paneliranje in postavitev strani«, na načine, ki jih DC Extended Universe in Marvel Cinematic Universe ne uporabljata.[35]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »'Hulk' rages to record opening; 'Finding Nemo' sinks to second«. The Springfield News-Leader. 23. junij 2003. str. 18. Arhivirano iz spletišča dne 16. decembra 2023. Pridobljeno 16. decembra 2023. prostodostopna publikacija
  2. ↑ »How Ang Lee's Hulk Radically Changed the Marvel Hero's Origin«. 28. december 2020. Arhivirano iz spletišča dne 19. junija 2022. Pridobljeno 19. junija 2022.
  3. ↑ »The Hulk explodes with five number one openings in Asia«. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  4. ↑ Rob Worley (6. avgust 2002). »Comic-Con: Hulk, Hulk, Hulk!«. Comics2Film. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2011. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  5. ↑ »Marvel Characters holding attraction for filmmakers«. Variety. 12. december 1992. Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2022. Pridobljeno 13. marca 2022.
  6. ↑ Dayna Van Buskirk. »Feature Article: The Lost Hulk: David Hayter's Draft«. UGO Networks. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2008. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  7. ↑ Michael Fleming (14. april 1997). »A Mania For Marvel«. Variety. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2021. Pridobljeno 13. marca 2022.
  8. ↑ Andy Seiler (13. april 2001). »Ang Lee gets inside Hulk's head«. USA Today. Arhivirano iz spletišča dne 16. maja 2008. Pridobljeno 11. junija 2008.</ref V začetku leta 2001 je bil za režiserja filma najet [[Ang Lee]], kateri je k projektu pripeljal [[James Schamus|Jamesa Schamusa]], ki je začel pisati nov scenarij. Scenarij so na koncu napisali še France, Turman in Schamus. Decembra 2001 je Universal določil datum izida filma Hulk v ZDA za 20. junij 2003.<ref>Cathy Dunkley (12. januar 2001). »From Tiger to U's Hulk for helmer«. Variety. Arhivirano iz spletišča dne 2. maja 2010. Pridobljeno 2. junija 2008.
  9. ↑ Scott B (17. junij 2003). »An Interview with Ang Lee«. IGN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2008. Pridobljeno 16. aprila 2007.
  10. ↑ Adam Smith (30. maj 2003). »The Beast Within«. Empire. str. 66–77.
  11. ↑ Rob Worley (16. april 2002). »Berkeley Workers Make Way For The Hulk«. Comics2Film. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2011. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  12. ↑ David E.Williams (julij 2003). »Temper, Temper«. American Cinematographer. Arhivirano iz spletišča dne 13. novembra 2006. Pridobljeno 17. aprila 2007.
  13. ↑ Rob Worley (9. avgust 2002). »Marvel CC: Hulk TV, Daredevil Trailer 2, Punisher, More!«. Comics2Film. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. junija 2009. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  14. ↑ Kevin Leung (26. april 2002). »Hulk Smashes San Fran!«. Comics2Film. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2011. Pridobljeno 27. aprila 2010.
  15. ↑ Rob Worley (3. april 2003). »Comics2Film Wrap for April 3, 2003«. Comic Book Resources. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2009. Pridobljeno 12. junija 2008.
  16. ↑ Wheeler, Brad (25. februar 2013). »Life of Pi composer Mychael Danna on making a soundtrack sing and a director happy«. The Globe and Mail. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2015. Pridobljeno 16. avgusta 2014.
  17. ↑ Goldstein, Patrick (24. junij 2003). »Elfman masters a monster: Score one for 'The Hulk'«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2015. Pridobljeno 16. avgusta 2014.
  18. ↑ Phares, Heather. »Hulk [Original Motion Picture Soundtrack]«. AllMusic. All Media Network. Arhivirano iz spletišča dne 30. julija 2014. Pridobljeno 16. avgusta 2014.
  19. ↑ McNary, Dave (22. junij 2003). »Green meanie's no weenie«. Variety. Arhivirano iz spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  20. ↑ »'Hulk' rages to record opening; 'Finding Nemo' sinks to second«. The Springfield News-Leader. 23. junij 2003. str. 18. Arhivirano iz spletišča dne 16. decembra 2023. Pridobljeno 16. decembra 2023. prostodostopna publikacija
  21. ↑ »Charlie's Angels tops box office«. United Press International. 2. september 2003. Arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2022. Pridobljeno 30. aprila 2022.
  22. ↑ Gray, Brandon. »Hotter 'Potter:' Summer Bow Yields Franchise High«. Box Office Mojo. Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2022. Pridobljeno 21. junija 2022.
  23. ↑ Milici, Lauren (26. junij 2023). »The Flash earns worst box office drop in DC history«. GamesRadar+. Arhivirano iz spletišča dne 16. avgusta 2023. Pridobljeno 26. junija 2023.
  24. ↑ »Biggest Opening Weekends at the Box Office«. Box Office Mojo. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2007. Pridobljeno 13. marca 2007.
  25. ↑ »The Hulk explodes with five number one openings in Asia«. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  26. ↑ »Limited releases and holdovers make The Hulk somewhat green«. Arhivirano iz spletišča dne 28. julija 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  27. ↑ »Hulk moves into 12 new territories, takes $11.3m«. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2022. Pridobljeno 30. julija 2022.
  28. ↑ »Biggest Opening Weekends at the Box Office«. Box Office Mojo. Arhivirano iz spletišča dne 9. marca 2007. Pridobljeno 13. marca 2007.
  29. ↑ Roger Ebert (20. junij 2003). »Hulk«. Chicago Sun-Times. Arhivirano iz spletišča dne 26. julija 2022. Pridobljeno 4. junija 2008.
  30. ↑ Peter Travers (20. junij 2003). »Hulk«. Rolling Stone. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2011. Pridobljeno 10. marca 2011.
  31. ↑ Mick LaSalle (31. oktober 2003). »Hulk is a smash-'em-up blockbuster«. San Francisco Chronicle. Arhivirano iz spletišča dne 11. junija 2008. Pridobljeno 5. junija 2008.
  32. ↑ Paul Clinton (20. junij 2003). »Hulk not quite all there«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 5. novembra 2012. Pridobljeno 10. marca 2011.
  33. ↑ Seitz, Matt Zoller; Abrams, Simon (6. marec 2012). »TRAILER WATCH – Marvel's THE AVENGERS: Just Another Superhero Movie?«. IndieWire. Penske Business Media, LLC. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2018. Pridobljeno 13. novembra 2018.
  34. ↑ Sobczynski, Peter (12. november 2018). »Stan Lee: 1922–2018«. Roger Ebert. Ebert Digital LLC. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2018. Pridobljeno 13. novembra 2018.
  35. ↑ Hassler-Forest, Dan (25. maj 2017). Leitch, Thomas (ur.). »Roads Not Taken in Hollywood's Comic Book Movie Industry«. The Oxford Handbook of Adaptation Studies (v angleščini). doi:10.1093/oxfordhb/9780199331000.013.23. ISBN 978-0-19-933100-0. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2022. Pridobljeno 5. julija 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hulk_(film,_2003)&oldid=6719089«