Pojdi na vsebino

Hrvaški Slovenci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovenci na Hrvaškem
Regije z večjim številom pripadnikov
Mesto Zagreb3.225
Primorsko-goranska županija2.883
Istrska županija2.020
Splitsko-dalmatinska županija746
Zagrebška županija601
Jeziki
slovenščina, hrvaščina

Slovenci na Hrvaškem so ena od 22 priznanih nacionalnih manjšin na Hrvaškem. Po zadnjem popisu je na Hrvaškem leta 2021 živelo 7.729 Slovencev.[1]

Po uradnem popisu iz leta 1890 je na Hrvaškem živelo 20.987.[2]

Spremembe v številu Slovencev

[uredi | uredi kodo]
Hrvaška Leto Število Slovencev
Savska in Primorska banovina (Banovina Hrvaška) 1931 37.066
Narodna (ljudska) republika Hrvatska/Hrvaška 194838.734
1953 43.482
1961 39.103
Socialistična republika Hrvaška 1971 32.497
1981 25.360
Republika Hrvaška 1991 22.376
2001 13.173
(Statistični urad Hrvaške)[3]

Popis 2001

[uredi | uredi kodo]
Županija Št. Slovencev %
Mesto Zagreb 3.225 0,41
Primorsko-goranska 2.883 0,94
Istrska 2.020 0,98
Splitsko-dalmatinska 746 0,16
Zagrebška 601 0,19
Varaždinska 562 0,30
Medžimurska 522 0,44
Osiješko-baranjska 480 0,15
Krapinsko-zagorska 439 0,31
Karlovška 340 0,24
Zadrska 267 0,16
Siško-moslavaška 181 0,12
Dubrovniško-neretvanska 163 0,13
Šibeniško-kninska 143 0,13
Koprivniško-križevska 131 0,11
Bjelovarsko-bilogorska 120 0,09
Brodsko-posavska 93 0,05
Vukovarsko-sremska 92 0,04
Virovitiško-podravska 67 0,07
Požeško-slavonska 59 0,07
Liško-senjska 39 0,07
Skupaj 13.173 0,30
(Popis stanovništva 2001. godine) [4]

Organizirano delovanje

[uredi | uredi kodo]

Slovenci na Hrvaškem se tradicionalno povezujejo v društva, ki si prizadevajo za ohranjanje kulture in identitete. Največ jih je nastalo po razpadu Jugoslavije in nastanku novih držav. Od leta 1992 se povezujejo v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, krovno organizacijo, ki med drugim zastopa interese slovenske skupnosti in oblikuje skupna stališča do Republike Slovenije in Republike Hrvaške.[5] Člani Zveze so:

  • Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb, Zagreb
  • Slovenski dom, Kulturno prosvetno društvo Bazovica, Reka
  • Slovensko kulturno društvo Triglav, Split
  • Slovensko kulturno društvo Lipa, Dubrovnik
  • Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj
  • Slovensko kulturno društvo Snežnik, Lovran
  • Slovensko kulturno društvo Lipa, Zadar
  • Kulturno društvo Slovenski dom Karlovec, Karlovec
  • Društvo Slovencev Labin, Labin
  • Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz, Osijek
  • Slovensko kulturno društvo Lipa, Buzet
  • Slovensko kulturno društvo Oljka, Poreč
  • Slovensko kulturno društvo Nagelj, Varaždin
  • Slovensko kulturno društvo Gorski kotar, Tršće
  • Slovensko kulturno društvo Ajda, Umag
  • Slovensko kulturno društvo Prešeren, Lokve.

Predsednica Zveze je Barbara Riman Plazibat.[6]

Slovenci na Hrvaškem v skladu z Ustavnim zakonom o pravicah narodnih manjšin na Hrvaškem svoje manjšinske pravice uresničujejo tudi z volitvami manjšinskega poslanca v saboru, skupaj z Albanci, Črnogorci, Makedonci in Bošnjaki. Doslej Slovenci s svojim kandidatom niso. uspeli. Slovenci pa v hrvaški politiki sodelujejo tudi prek manjšinskih politično-samoupravnih organov - svetov narodnih manjšin, ki jih volijo v občinah z najmanj 200 Slovenci oz. županijah z najmanj 500 Slovenci.[7]

Odnose Slovenije s Slovenci na Hrvaškem ureja Zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja[8].

Znane osebe

[uredi | uredi kodo]

Znani Slovenci in ljudje s slovenskimi predniki, ki so živeli in delovali na Hrvaškem.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »STA: Število prebivalcev na Hrvaškem upada, manjši tudi delež katoličanov«. www.sta.si. Pridobljeno 25. maja 2024.
  2. ↑ Sket J. (1893), str. 357
  3. ↑ Stanovništvo Hrvatske od 1931.-2001.
  4. ↑ »Popis stanovništva 2001. godine«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2015. Pridobljeno 12. junija 2011. Arhivirano 2015-12-27 na Wayback Machine.
  5. ↑ »Kdo smo – SI – Zveza Slovenskih društev na Hrvaškem«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2024. Pridobljeno 25. maja 2024.
  6. ↑ G, P. »Več stoletij slovenskega življa na Hrvaškem«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. maja 2024.
  7. ↑ »STA: Na Hrvaškem svoje lokalne predstavnike danes voli tudi slovenska manjšina«. www.sta.si. Pridobljeno 25. maja 2024.
  8. ↑ »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 25. maja 2024.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Brezovnik Branko: Slovenci v zamejstvu in Romskokatoliška cerkev Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2011 (COBISS)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hrvaški_Slovenci&oldid=6622500«