Pojdi na vsebino

Hrvaška vojna krajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vojna krajina.

Hrvaška vojna krajina (hrvaško Vojna krajina ali Vojna granica) je bilo okrožje Vojaške meje, ozemlje v Habsburški monarhiji, najprej v času avstrijskega cesarstva in nato v času Avstro-Ogrske.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovljena v poznem 16. stoletju iz dežel habsburške kraljevine Hrvaške, je bila sprva nominalni del tega kraljestva, ki je bila leta 1627 premeščena pod neposredno cesarsko oblast kot del Vojne krajine. Meja je bila ob razmejitvi z Osmanskim cesarstvom. V obmejnem pasu so cesarji obljubljali svobodno zemljo in svobodo veroizpovedi ljudem, ki so prišli na območje, kjer so bili večinoma Hrvati, Srbi in Vlahi.[1] [2][3][4] [5] V zameno so imeli ljudje, ki so živeli na tem območju, dolžnost, da se vojaško borijo za cesarstvo in zaščitijo zemljo. Leta 1630 je cesar Ferdinand II sprejel zakone Statuta Valachorum.[6] Znano je bilo, da so morali vojaki služiti vojaški rok od 16. do 66. leta. Konec 17. stoletja je Habsburško kraljestvo Hrvaška razširilo svoje meje, tako da se je ozemlje hrvaške vojne krajine razširilo tudi na nekatera nekdanja osmanska ozemlja na vzhodu. Leta 1783 je bila dana pod enoten nadzor hrvaškega glavnega poveljstva s sedežem v Zagrebu.[7] Vojna krajina je bila demilitarizirana 8. avgusta 1873. Hrvaška vojna krajina je obstajala do 15. julija 1881, ko je bila ukinjena in vključena v Kraljevino Hrvaško-Slavonsko (tako kot slavonsko).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Ta del vojne krajine je vključeval geografske regije Liko, Kordun, Banovino in je mejil na Jadransko morje na zahodu, Beneško republiko na jugu, Habsburško kraljestvo Hrvaško na severozahodu, Otomansko cesarstvo na jugovzhodu, Habsburška Kraljevina Slavonija na vzhodu in Habsburška Kraljevina Madžarska na severu.

Segala je do Slavonske vojne krajine ob sotočju reke Une v Savo. Tako kot preostala vojna krajina je v poznem 19. stoletju prenehala obstajati kot politična enota.

Sekcije[uredi | uredi kodo]

Hrvaška vojna krajina je vključevala tri generalna poveljstva (hrvaško Generalat ) sekcije, ki so bile razdeljene na osem polkov: 

Demografija[uredi | uredi kodo]

Leta 1802 je ocenjeno prebivalstvo sestavljalo:[8]

Leta 1820 je ocenjeno prebivalstvo hrvaške vojne krajine vključevalo:[9]

  • 207.747 katoličanov
  • 198.728 pravoslavnih kristjanov

Po mnenju madžarskega statistika Eleka Fényesa je leta 1840 hrvaška vojna krajina naseljevala 498.947 ljudi, etnična struktura pa je bila:[10]

Prvi sodobni popis iz leta 1857 je zabeležil vero prebivalstva hrvaške vojne krajine kot sledi:[11]

74,8 % aktivnega prebivalstva v hrvaško-slavonski vojni krajini je bilo zaposlenih v kmetijstvu, 18,63 % neaktivnih vojakov, 3,11 % pa jih je delalo v industriji.[12]

Poglej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Traian Stoianovich; (1992), Balkan Worlds: The First and Last Europe: The First and Last Europe p. 152; Routledge, ISBN 1563240335
  2. Noel Malcolm; (1996), Bosnia: A Short History p. 98; NYU Press, ISBN 0814755615
  3. Ferenc VÉGH; (2017), University of Pécs Institute of History, The Contribution of the Hungarian Historiography to the Research on the "Military Frontier" in the Early Modern Period (16th-17th Centuries), {The Habsburg government in this way came to relatively cheap military force using the South Slavic (Croatian, Vlach, Serbian) grencers} #page= 169
  4. Ivo Banac; (1984) The National Question in Yugoslavia: Origins, History, Politics p. 43; Cornell University Press, ISBN 0801416752
  5. Karl Kaser; (2012) Household and Family in the Balkans: Two Decades of Historical Family Research at University of Graz p. 123-124; LIT Verlag, ISBN 3643504063
  6. Statuta Walachorum Arhivirano 2021-11-22 na Wayback Machine.
  7. Gunther Erich Rothenberg: The Military Border in Croatia, 1740-1881: a study of an imperial institution, University of Chicago Press, 1966, p. 63
  8. Mladen Lorković, Narod i zemlja Hrvata, page 86
  9. Dr Tomislav Bogavac, Nestajanje Srba, Niš, 1994, page 196.
  10. Elek Fényes, Magyarország statistikája, Trattner-Károlyi, Pest 1842, page 50
  11. Statistische übersichten über die bevölkerung und den viehstand von Österreich nach der zählung vom 31. october 1857, page 172
  12. Mariann Nagy - Croatia in the Economic Structure of the Habsburg Empire in the Light of the 1857 Census, p. 88

Dodatni viri[uredi | uredi kodo]