Pojdi na vsebino

Hrastova mlečnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hrastova mlečnica
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Fungi (glive)
Oddelek: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Agaricomycetes (listarice)
Red: Russulales (golobičarji)
Družina: Russulaceae (golobičarke)
Rod: Lactarius (mlečnice in sirovke)
Vrsta:
L. quietus
Dvočlensko ime
Lactarius quietus
(Fr.) Fr. (1838)
Sinonimi
  • Agaricus quietus Fr. (1821)
  • Galorrheus quietus (Fr.) P.Kumm. (1871)
  • Lactifluus quietus (Fr.) Kuntze (1891)

Hrastova mlečnica (znanstveno ime Lactarius quietus) je gliva iz rodu mlečnic (Lactarius).

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Klobuk ima v premeru od 2,5 do 7 cm. V mladosti je izbočen, kasneje gladek z ukrivljenim robom, sčasoma popolnoma razširjen z vdolbino v sredini. Površina klobuka je rdečkasto rjava z lila odtenkom, ko je vlažna, in svetlo cimetaste barve s temnejšo sredino, ko je suha. Je izrazito conast, rahlo lepljiv in ko je razširjen je rob progast in bolj bled.

Lističi so v mladosti belkaste barve, kasneje svetlo rožnato rjavi z rdeče rjavimi pegami. Na bet so ozko prirasli.

Bet je visok od 3 do 5 cm in širok od 5 do 15 mm, valjast, čvrst, površina je gladka, v mladosti svetlo rožnato rjava, kasneje vinsko rjava.

Meso belkasto, v dnišču beta vijoličasto rjavo. Vonj je vsiljivo aromatičen in neprijeten. Okus je blag, rahlo trpek.

Mleček je belkast do svetlo smetanast, ko se posuši je svetlo zelenkasto rumen.[1]

Razširjenost in življenjski prostor

[uredi | uredi kodo]

Običajno raste v skupinah in vedno blizu hrastov, v listnatih ali mešanih gozdovih. Je razširjena, vendar ne pogosta vrsta gliv.[1]

Mikroskopske značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Trosni odtis je svetlo rumene barve. Trosi so elipsasti z ornamenti, sestavljenimi iz bradavic in grebenov povezanih v skoraj popolno mrežo in visokimi do 1 μm. Trosi merijo 6,1–8,8 x 5,8–7,2 μm.[1]

Podobne vrste

[uredi | uredi kodo]
  • rdečerjava mlečnica (Lactarius rufus) ima bel mleček, ki ne spreminja barve in bolj pekoč okus
  • vodenasta mlečnica (Lactarius serifluus) ima bel mleček, ki ne spreminja barve in enakomerno obarvan klobuk brez koncentričnih pasov
  • sladkasta mlečnica (Lactarius subdulcis) raste pod listavci in nima pekočega mlečka

Uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Pogojno užitna. Po dolgem kuhanju izgubi grenak okus.[2]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 94–95. ISBN 3-85604-260-1.
  2. »Lactarius quietus, hrastova mlečnica - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 25. decembra 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]