Horoskop
Horoskóp ali horoskòp je astrološka karta ali diagram, ki predstavlja položaje Sonca, Lune, planetov, astrološke aspekte in kote v času dogodka, kot je trenutek rojstva osebe.[1] Beseda horoskop izhaja iz grških besed ōra in scopos, ki pomenita »čas« in »opazovalec« (horoskopos, množ. horoskopoi ali »označevalec(i) ure«). Zagovorniki astrologije trdijo, da se horoskop lahko uporablja kot metoda vedeževanja glede dogodkov, povezanih s trenutkom v času, ki ga predstavlja, in da tvori osnovo horoskopskih tradicij astrologije, čeprav so prakse, povezane z astrologijo, od 18. stoletja naprej prepoznane kot psevdoznanstvene. Horoskopske kolumne so pogosto objavljene v tiskanih in spletnih časopisih.[2]
V splošni rabi se horoskop pogosto nanaša na astrologovo interpretacijo, ki običajno temelji na sistemu astrologije sončevega znamenja, ta pa temelji izključno na položaju Sonca ob rojstvu, ali na koledarskem pomenu določenega dogodka, kot v kitajski astrologiji. Zlasti številni časopisi in revije objavljajo napovedne kolumne, napisane v prozi, ki so morda bolj namenjene povečanju bralstva kot pa neposredno povezane s Soncem ali drugimi vidiki Osončja, domnevno na podlagi nebesnih vplivov v povezavi z zodiakalno postavitvijo Sonca na mesec rojstva, vrh (dva dni pred ali po katerem koli določenem znamenju, prekrivanje) ali dekant (mesec, razdeljen na tri desetdnevna obdobja) meseca rojstva osebe, ki identificira posameznikovo sončno znamenje ali »astrološko znamenje« na podlagi tropskega zodiaka.[3]
V hindujski astrologiji se rojstne karte imenujejo kundali in temeljijo na gibanju zvezd in lune. Ugodni dogodki in obredi se začnejo po preverjanju kundalija osebe, vključno s poroko, pri čemer se rojstni karti fanta in dekleta ujemata.
Točnosti horoskopov ni podprla nobena znanstvena študija, metode, ki se uporabljajo za interpretacije, pa veljajo za primere psevdoznanosti.[4] [5] [6] [7] [8]:1350 V sodobnem znanstvenem okviru ne obstaja nobena znana interakcija, ki bi lahko bila odgovorna za prenos domnevnega vpliva med osebo in položajem zvezd na nebu v trenutku rojstva.[9] [10] V nobenem opravljenem preizkusu, pri čemer so striktne metode vključevale kontrolno skupino in ustrezno zaslepitev povezave med eksperimentatorji in preiskovanci, niso horoskopi pokazali nobenega učinka, ki bi presegel čisto naključje.[11] [12] Poleg tega so nekateri psihološki testi pokazali, da je mogoče sestaviti dovolj generične opise osebnosti in napovedi, da hkrati zadovoljijo večino članov velikega občinstva, kar se imenuje Forerjev ali Barnumov učinek.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »What is a Horoscope?«. Astrosapient. 21. oktober 2024.
- ↑ Gourarie, Chava (3. marec 2016). »Why are horoscopes and media a match?«. Columbia Journalism Review (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. decembra 2022. Pridobljeno 11. aprila 2022.
- ↑ »How Horoscopes Work«. 29. januar 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2009. Pridobljeno 27. februarja 2008.
- ↑ Thagard, Paul R. (1978). »Why Astrology is a Pseudoscience« (PDF). Proceedings of the Biennial Meeting of the Philosophy of Science Association. 1 (1). The University of Chicago Press: 223–234. doi:10.1086/psaprocbienmeetp.1978.1.192639. JSTOR 192639. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022.
- ↑ »Astrology«. Encyclopædia Britannica. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2015. Pridobljeno 23. junija 2022.
- ↑ »Science and Pseudo-Science«. Stanford Encyclopedia of Philosophy. Pridobljeno 6. julija 2012.
- ↑ »Astronomical Pseudo-Science: A Skeptic's Resource List«. Astronomical Society of the Pacific. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2011. Pridobljeno 6. decembra 2015.
- ↑ Hartmann, P.; Reuter, M.; Nyborga, H. (maj 2006). »The relationship between date of birth and individual differences in personality and general intelligence: A large-scale study«. Personality and Individual Differences. 40 (7): 1349–1362. doi:10.1016/j.paid.2005.11.017.
To optimise the chances of finding even remote relationships between date of birth and individual differences in personality and intelligence we further applied two different strategies. The first one was based on the common chronological concept of time (e.g. month of birth and season of birth). The second strategy was based on the (pseudo-scientific) concept of astrology (e.g. Sun Signs, The Elements, and astrological gender), as discussed in the book Astrology: Science or superstition? by Eysenck and Nias (1982).
- ↑ Asquith, Peter D., ur. (1978). Proceedings of the Biennial Meeting of the Philosophy of Science Association, vol. 1. Dordrecht u.a.: Reidel u.a. ISBN 978-0-917586-05-7. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2022. Pridobljeno 6. decembra 2015.
- ↑ Bappu, M. K. V., ur. (1989). Cosmic Perspectives: Essays Dedicated to the Memory of M.K.V. Bappu (1st izd.). Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-34354-2. OCLC 18519928.
- ↑ Carlson, Shawn (1985). »A double-blind test of astrology« (PDF). Nature. 318 (6045): 419–425. Bibcode:1985Natur.318..419C. doi:10.1038/318419a0. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022.
- ↑ Zarka, Philippe (2011). »Astronomy and astrology«. Proceedings of the International Astronomical Union. 5 (S260): 420–425. Bibcode:2011IAUS..260..420Z. doi:10.1017/S1743921311002602. Arhivirano iz spletišča dne 18. avgusta 2020. Pridobljeno 12. septembra 2019.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Horoskop v Wikimedijini zbirki
