Hormizd III.
| Hormizd III. 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣 | |
|---|---|
| Kralj kraljev Irancev in Neirancev | |
 Hormizd III. (najverjetneje) na lovu na leve | |
| Kralj kraljev Sasanidskega cesarstva | |
| Vladanje | 457 – 459 |
| Kronanje | Raj |
| Predhodnik | Jazdegerd II. |
| Naslednik | Peroz I. |
| Regent | Denag |
| Rojstvo | 5. stoletje |
| Smrt | 459 |
| Potomci | Balenduht |
| Rodbina | Sasanidi |
| Oče | Jazdegerd II. |
| Mati | Denag |
| Religija | zaratustrstvo |
| Poklic | vladar |
Hormizd III. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣; perzijsko هرمز سوم) je bil sedemnajsti kralj (šah) Sasanidskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 to 459, * ni znano, † 459.
Bil je sin in naslednik Jazdegerda II. (vladal 438–457). Njegovo vladavino je zaznamoval upor njegovega mlajšega brata Peroza I. Slednji ga je s pomočjo Mihranov, ene od sedmih velikih iranskih hiš, in Heftalitov, ujel in usmrtil.
Ime
[uredi | uredi kodo]Ime Hormizd, zapisano tudi kot Ohrmazd in Hormozd, je srednjeperzijska različica imena vrhovnega zaratustrskega božanstva, v avestanščini znanega kot Ahura Mazda.[1] Staroperzijski ustreznik imena je Auramazda, grška transliteracija pa Hormisdas.[1][2] Ime je v armenščini potrjeno kot Ormizd in v gruzinščini kot Urmizd.[3][4]
Biografija
[uredi | uredi kodo]Hormizd III. je bil najstarejši sin in naslednik sasanidskega šaha Jazdegerda II. Med očetovo vladavino je upravljal vzhodno provinco Sakastan.[5] Provinca je bila daleč od cesarskega dvora v Ktezifonu in so jo od osvojitve Ardaširja I. (vladal 224–240) upravljali sasanidski knezi, ki so so se naslavlljali s sakanšah (kralj Sakov).[6] Ko je Jazdegerd I. leta 457 umrl, je Hormizd zasedel prestol v Raju.[7] Njegov mlajši brat Peroz I. je s podporo mogočnega mihranidskega magnata Rahama Mihrana pobegnil v severovzhodni del cesarstva in začel zbirati vojsko, da bi si prilastil prestol.[7][8] Cesarstvo je zapadlo v dinastični boj in se razdelilo. Kot regentka cesarstva je iz prestolnice Ktezifon začasno vladala Denag, mati sprtih bratov.[7] Po vzhodnih virih je bil Peroz bolj vreden prestola kot Hormizd, ki ga imajo za krivičnega. [5] Vir neznanega avtorja, znan kot Codex Sprenger 30, edini opisuje Hormizda kot "pogumnejšega in boljšega", medtem ko Peroza opisuje kot "bolj učenega v veri".[5]
Vače II. (vladal 444–463), arsakidski vladar Kavkaške Albanije in po materi nečak obeh sprtih bratov, je izkoristil spor, razglasil neodvisnost in se po nasilni spreobrnitvi v zaratustrstvo vrnil v krščanstvo.[9][10] Peroz je odšel na ozemlje heftalitskega vladarja, ki se je strinjal, da bo z vojsko podprl Peroza v boju za prestol.[5] Leta 459 je Peroz s pomočjo Heftalitov in Mihranidov povedel vojsko proti Hormizdu in ga premagal. Po nekaterih virih je Peroz Hormizdu oprostil in mu prizanesel, bolj verjetno pa je ubil njega in tri člane njegove družine.[5] Peroz I. je nato Sakastan v celoti vključil v cesarstvo in za guvernerja imenoval aristokrata iz hiše Karen.[6] Hormizd je bil zadnja oseba z nazivom sakanšah.[6] Iz obdobja Hormizdove vladavine niso našli nobenih kovancev, skovanih v njegovem imenu.[5]
Družina
[uredi | uredi kodo]Hormizda sta preživeli hčerki
- Balendukt, žena Vaktanga I., vladarja Iberskega polotoka. Slednjemu je rodila sina Dačija.
- Neimenovana hči, žena Varskena, podkralja Gugarka in kasneje Kavkaške Albanije.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Shayegan 2004, str. 462-464.
- ↑ Vevaina & Canepa 2018, str. 1110.
- ↑ Schmitt & Bailey 1986, str. 445–465.
- ↑ Rapp 2014, str. 341-343.
- 1 2 3 4 5 6 Shahbazi 2004, str. 465–466.
- 1 2 3 Christensen 1993, str. 229.
- 1 2 3 Kia 2016, str. 248.
- ↑ Pourshariati 2008, str. 71.
- ↑ Pourshariati 2008, str. 300.
- ↑ Daryaee 2008, str. 24.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Christensen, Peter (1993). The Decline of Iranshahr: Irrigation and Environments in the History of the Middle East, 500 B.C. to A.D. 1500. Museum Tusculanum Press. str. 1–351. ISBN 978-87-7289-259-7.
- Daryaee, Touraj (2008). Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire. I.B.Tauris. str. 1–240. ISBN 978-0-85771-666-8.
- Kia, Mehrdad (2016). The Persian Empire: A Historical Encyclopedia [2 volumes]: A Historical Encyclopedia. ABC-CLIO. ISBN 978-1-61069-391-2.
- Pourshariati, Parvaneh (2008). Decline and Fall of the Sasanian Empire: The Sasanian-Parthian Confederacy and the Arab Conquest of Iran. London and New York: I.B.Tauris. ISBN 978-1-84511-645-3.
- Rapp, Stephen H. Jr (2014). The Sasanian World through Georgian Eyes: Caucasia and the Iranian Commonwealth in Late Antique Georgian Literature. Routledge. ISBN 978-1-4724-2552-2.
- Schmitt, R.; Bailey, H. W. (1986). »ARMENIA AND IRAN iv. Iranian influences in Armenian Language«. Encyclopaedia Iranica, Vol. II, Fasc. 4-5. str. 445–465.
- A. Shapur Shahbazi. Hormozd III. Encyclopædia Iranica, zv. 12, fasc. 5, str. 465–466.
- Rahim M. Shayegan. Hormozd I. Encyclopædia Iranica, zv. 12, fasc. 5 str. 462–464.
- Yuhan Vevaina, Matthew Canepa. Ohrmazd
Hormizd III. Rojen: ni znano Umrl: 459 | ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Jazdegerd II. |
Kralj kraljev Sasanidskega cesarstva 457 – 459 |
Naslednik: Peroz I. |