Parasimpatomimetik
Párasimpatomimétik je učinkovina, ki deluje kot agonist na holinergičnih receptorjih v parasimpatičnem živčevju.[1] Imenujejo jih tudi holinergiki, po acetilholinu, ki deluje kot živčni prenašalec v parasimpatičnem živčevju. Parasimpatomimetiki lahko delujejo na različne načine, in sicer lahko delujejo neposredno s spodbujanjem muskarinskih ali nikotinskih receptorjev ali posredno z zaviranjem delovanja holinesteraze, spodbujanjem sproščanja acetilholina ipd.[2] Včasih se izraz parasimpatomimetik uporablja kot sopomenka kar samo za muskarinske agoniste,[3] saj se muskarinski receptorji vpletajo predvsem v parasimpatične funkcije, medtem ko nikotinski receptorji poleg stimulacije postganglijskih nevronov v parasimpatičnem živčevju povzročajo tudi stimulacijo simpatičnih postganglijskih nevronov.[4]
Muskarinski agonisti[uredi | uredi kodo]
Učinki[uredi | uredi kodo]
Muskarinski agonisti zaradi stimuliranja muskarinskih receptorjev izzovejo naslednje učinke:[3]
- učinki na srčno-žilni sistem: upočasnitev bitja srca in zmanjšanje minutnega volumna srca, vazodilatacija in posledični padec krvnega tlaka;
- učinki na gladko mišičje: kontrakcija gladkih mišic (razen v krvnih žilah, kjer se dilatirajo), posledično se pospeši peristaltika, sečni mehur in bronhialno gladko mišičje se pokrčita;
- učinki na sekrecijo: pospešijo se znojenje, solzenje, slinjenje in izločanje bronhialnega sekreta;
- učinki na oko: kontrakcija ciliarne mišice in posledično izbočenje očesne leče, kontrakcija ožilke zenice, zmanjšanje intraokularnega tlaka.
Primeri učinkovin in uporabe[uredi | uredi kodo]
Muskarin, pilokarpin in arekolin so parasimpatomimetični alkaloidi, pridobljeni iz rastlin.[5] Pilokarpin je delni agonist in je najbolj učinkovit parasimpatomimetik pri zdravljenju glavkoma, ki je poglavitna indikacija za uporabo parasimpatomimetikov. Karbahol in metaholin sta sintezni učinkovini, ki se uporabljata v eksperimentalne namene, nimata pa klinične uporabe. Betanehol je hibrid karbahola in metaholina in se v kliniki uporablja redko, zlasti pa za izpraznjenje sečnega mehurja ali za pospeševanje peristaltike.[3]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
- ↑ Brenner, G. M. (2000). Pharmacology. Philadelphia, PA: W.B. Saunders Company. ISBN 0-7216-7757-6
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 118–119.
- ↑ http://www.britannica.com/EBchecked/topic/414494/nicotinic-receptor, vpogled: 15. 5. 2013.
- ↑ http://ebooks.cambridge.org/chapter.jsf?bid=CBO9780511781933&cid=CBO9780511781933A052[mrtva povezava], vpogled: 11. 5. 2013.
 | Ta članek o farmakologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |