Historia Mongalorum
 Trgovske poti v Srednji Aziji v 13. stoletju; pot Giovannija da Pian del Carpine je označena s temno modro prečrtano črto; s temno modro črto je označena pot Marca Pola | |
| Avtorji | Giovanni da Pian del Carpine |
|---|---|
| Naslov izvirnika | Historia Mongalorum quos nos Tartaros appellamus (Zgodovina Mongolov, ki jih imenujemo Tatari) |
| Država | Beneška republika |
| Jezik | latinščina |
| Subjekt | knjiga o potovanjih in etnografiji |
Datum izida | verjetno 1247 |
Historia Mongalorum je poročilo o potovanju v Mongolsko cesarstvo, ki ga je sestavil Giovanni da Pian del Carpine v 1240. letih. Historia je najstarejše evropsko poročilo o Mongolih. Giovanni je bil prvi Evropejec, ki je poskušal kronološko zapisati mongolsko zgodovino.
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Giovannijevi zapisi, zbrani v knjigi, so dobili različne naslove: Ystoria Mongalorum quos nos Tartaros appellamus (Zgodovina Mongolov, ki jih imenujemo Tatari) ter Liber Tartarorum ali Liber Tatarorum (Knjiga o Tatarih). Knjiga ima devet poglavij. Prvih osem opisuje mongolsko deželo, podnebje, navade, vero, značaj, zgodovino, politiko in vojaško taktiko ter najboljši način za boj proti njim. Deveto poglavje opisuje regije, skozi katere je potoval.[1]
Naslov je pomemben, saj poudarja, da Mongoli niso bili identični Tatarom. Avtor pravzaprav poudarja, da so bili Mongoli nad takšno oznako precej užaljeni. Tatare so namreč okoli leta 1206 premagali v več pohodih, nakar so Tatari kot samostojna etnična skupina prenehali obstajati.
Poročilo pripoveduje o avtorjevem potovanju, o tem, kar se je naučil o mongolski zgodovini, pa tudi o mongolskih običajih tistega časa.
Giovanni, kot prvi Evropejec tistega časa, ki je obiskal Mongolijo in se vrnil, da bi o njej govoril. Po vrnitvi v Evropo je postal nekakšen zvezdnik in imel po kontinentu tisto, čemur bi danes rekli predavateljska turneja.
Knjiga je morala biti sestavljena takoj po Giovannijevi vrnitvi iz Mongolije, verjetno že leta 1247. Delo je bilo dolgo časa znano le delno, predvsem zaradi skrajšane kompilacije Vincenta iz Beauvaisa z naslovom Speculum Historiale (Zgodovinsko ogledalo), ki je sledila Giovannijevi knjigi in je bila prvič natisnjena leta 1473. Dele izvirnega besedila sta objavila tudi Richard Hakluyt leta 1598 in Bergeron leta 1634. Celotno izvirno besedilo je bilo natisnjenop šele leta 1838. Objavil ga je Armand d'Avezac v 4. zvezku Zbirke potovanj in spominov Geografskega društva v Parizu. Kratko pripoved je zapustil tudi Carpinejev spremljevalec Benedikt Poljak, zapisano iz njegovih pripovedi.[1]
Znani sta dve redakciji Historiae Mongalorum: Giovannijeva in druga. Skrajšano prvo redakcijo hrani Narodna knjižnica v Torinu. Zgodovina Tatarov je razširjena različica druge redakcije.[2]
Standardno znanstveno izdajo Zgodovine je napisal Anastasius Wyngaert v Sinica Franciscana, zv. 1, Karači, 1929, str. 3–130.
Vsebina
[uredi | uredi kodo]Tako kot nekateri drugi znani srednjeveški potopisi tudi ta kaže odsotnost popotniškega ali avtorjevega egoizma in v zadnjem poglavju vsebuje celo komaj kakšno osebno pripoved. Giovanni ni bil le star, ko se je odpravil na to misijo, ampak je bil po naključnih dokazih v letopisih svojega reda debel in težak mož (vir gravis et corpulentus), tako zelo, da je med svojimi pridigami v Nemčiji jahal osla.[1]
Drugo podobno knjigo je napisal mlajši brat frančiškanskega reda reda, Viljem Rubruški, ki je bil najpomembnejši odposlanec francoskega kralja Ludvika IX. k Mongolom. Giovannijeva Historia je kljub temu v mnogih pogledih ostala glavni literarni spomenik evropskih potovanj pred Marcom Polom.[1] Njegova priporočila so sprožila razvoj lahke konjenice za boj proti mongolskim konjenikom.
Knjiga je mongolski svet prvič razkrila katoliškemu krščanstvu. V njej so bili tudi štirje seznami: narodov, ki so jih podjarmili Mongoli, narodov, ki so se v letih 1245–1247 uspešno upirali mongolskim knezom, in prič njegove pripovedi, vključno z različnimi kijevskimi trgovci.[1]
Poglavja
[uredi | uredi kodo]- Predgovor
Predgovor pojasnjuje, da je pripoved Giovannija da Pian del Carpine namenjena "vsem, ki verujejo v Kristusa".[3] Pojasnjuje tudi, da je papež Inocenc IV. poslal Giovannija v deželo Tatarov, da "če bi [Tatari] slučajno nenadoma napadli, ne bi našli krščanskega ljudstva nepripravljenega". Giovanni je potoval "leto in štiri mesece in več" z bratom Benediktom Poljakom, "ki je bil Giovannijev spremljevalec v stiskah in tolmač".[3]
- I. poglavje
Dežela Tatarov, njena lega, fizične značilnosti in podnebje.[3]
- II. poglavje
Prebivalci, njihova oblačila, bivališča, imetje in zakonske zveze.[3]
- III. poglavje
O njihovem čaščenju Boga, o stvareh, ki jih štejejo za greh, o vedeževanju in očiščevanju, o pogrebnih obredih itd.[3]
- IV. poglavje
O njihovem značaju, dobrem in slabem, njihovih običajih, hrani in drugem.[3]
- V. poglavje
Začetek cesarstva Tatarov (Mongolov), njihovih poglavarjev ter oblast cesarja in knezov.[3]
- VI. poglavje
O vojni, njihovi bojni opremi, orožju, njihovi zvijačnosti v spopadih, krutosti do ujetnikov, napadu na utrdbe, njihovem nezaupanju do tistih, ki se jim predajo itd.[3]
- VIII. poglavje
O njihovem sklepanju miru, imena držav, ki so jih osvojili, tiranija, ki jo izvajajo nad prebivalci, in države, ki so se jim pogumno uprle.[3]
- VIII. poglavje
Kako se vojskovati proti Tatarom, nameni Tatarov, orožje in vojaška organizacija, kako se v bitki spopasti z njihovo zvijačnostjo, utrjevanje taborov in mest ter kako ravnati i s tatarskimi ujetniki.[3]
- IX. poglavje
Dežele, skozi katere je potoval, njihov položaj, priče, na katere je naletel, in dvor tatarskega cesarja in njegovih knezov.[3]
- Dodatek
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 5 Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Yule, Henry; Beazley, Charles Raymond (1911). »Carpini, Joannes de Plano«. V Chisholm, Hugh (ur.). Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 5 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 398.
- ↑ Donald Ostrowski, "Second-Redaction Additions in Carpini's Ystoria Mongalorum," Harvard Ukrainian Studies, 14, no. 3/4 (1990): 522-550.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Dawson, Christopher, Giovanni Da Pian Del Carpine, and Willem Van Ruysbroeck. The Mongol Mission: Narratives and Letters of the Franciscan Missionaries in Mongolia and China in the Thirteenth and Fourteenth Centuries. New York: Sheed and Ward, 1955.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
