Hilarij Oglejski
Sveti Hilarij Oglejski | |
|---|---|
| Škof in mučenec | |
| Rojstvo | 1. tisočletje Panonija |
| Smrt | ok. 284 Oglej |
| Čaščenje | Rimskokatoliška cerkev |
| God | 16. marec |
Hilarij Oglejski, tudi sveti Volarij ali Jelar (italijansko Ilario d'Aquileia, Ellaro, Elaro), rimski škof, mučenec in svetnik, † 16. marec 284.
Sveti Hilarij naj bi na mestu oglejskega škofa nasledil svetega Mohorja ter širil krščanstvo v Benečiji in Istri, bil pa je zelo poučen o Svetem pismu. Med Numerijanovim preganjanjem, ki je izdal odlok, da morajo kristjani darovati rimskim bogovom, je bil pod oblastjo prefekta Beronija ter lokalnega duhovnika Monofanta prebičan, saj ni hotel darovati Herkulu, ter bil nato zaprt v ječo. Pred smrtjo so Hilarijeve molitve porušile poganski tempelj v Ogleju, po drugi različici pa je z blagoslovom s križem razbil kipe rimskih bogov. Mučili so tudi Hilarijevega diakona Tacijana ter njune sodelavce Feliksa, Larga in Dionizija. Po razrušitvi templja je Beronij ukazal, da ju obglavijo. Njun življenjepis je poznejšega nastanka in nima zgodovinske podlage, njuna usoda pa ni natančno znana. Mučeništvo Hilarija in Tacijana je omenjeno tudi v pesnitvi iz 9. stoletja.
Po lokalni legendi v vasi Robič so Hilarija (Volarija) tamkajšnji poganski Gejdi vrgli v reko Nadižo, saj jim je Volarij s podkvijo razbil malikovano skledo. Volarij se je v reki utopil ter postal priprošnjik za dež, z njim pa se povezuje tudi svetost izvira pod cerkvijo sv. Hilarija in Tacijana v Robiču. V Ogleju je Hilarij naslikan na freski glavne apside iz leta 1031 ter v levi apsidi, kjer je obkrožen s Tacijanom in svetim Largom. V Ogleju je do 70. let 18. stoletja južno od rimskega foruma stal tudi osmerokotni spomenik, posvečen Hilariju in vsem svetnikom, ki se je razvil iz antičnega obrambnega stolpa.
Hilarijev god se obeležuje 16. marca na dan njune smrti. Hilariju in Tacijanu je poleg cerkve nad Robičem, ki je edina njuna v Sloveniji, danes posvečena stolnica v Gorici, ki ima njune relikvije v leseni plastiki tirolsko-kranjske izdelave. Po navedbah Chronica patriarcharum Gradensium je oglejski škof Pavel med bežanjem leta 568 iz Ogleja v Gradež poleg drugih relikvij prenesel tudi relikvije Hilarija in Tacijana.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kravanja, Boštjan (2007). »Rekonstrukcija svetega prostora na primeru lokacije sv. Hilarija in Tacijana pri Robiču«. Studia mythologica Slavica. Št. 10. Universita degli Studi di Pisa, Dipartimento di Linguistica, gia Istituto di Lingua e Letteratura, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje. COBISS 27203373.
- Tavano, Sergio. »ILARIO AND TAZIANO«. www.dizionariobiograficodeifriulani.it (v italijanščini). Istituto Pio Paschini. Pridobljeno 15. septembra 2025.
- Miklavčič, Maks; Dolenc, Jože, ur. (1968). Leto svetnikov. I. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov. str. 745. COBISS 225027.
- »Hilarij in Tacijan (umrla ok. 280)«. revija.ognjisce.si. Pridobljeno 16. septembra 2025.