Hidrografija
Hidrografija je uporabna veda, ki se ukvarja z meritvami in opisovanjem fizičnih lastnosti vodnih teles, kot so oceani, morja, jezera in reke, pa tudi z napovedovanjem njihovega spreminjanja za namene uporabe in varnosti človekove aktivnosti v njih in ob njihovih bregovih. Te vključujejo uporabo za transport in vojaške namene, izkoriščanje vodnih virov ter okoljevarstvo.[1] Poglavitna dejavnost je kartiranje plovnih vodnih teles za izdelovanje pomorskih kart, ki vsebujejo informacije o obalah, pa tudi globini dna, tokovih, pristaniščih in drugih pomembnejših objektih na obalah za namene zagotavljanja varnosti plovbe. Z drugimi značilnostmi, kot sta temperatura in kemična sestava vode, se ukvarjata sorodni vedi hidrologija in oceanografija, vendar tudi hidrografski modeli pomembno pripomorejo k napovedovanju stanja svetovnih morij ter ozračja.[2][3]
Krovna organizacija na tem področju je Mednarodna hidrografska organizacija, ki deluje pod okriljem Združenih narodov.[3] Ta od leta 2005 vsak 21. junij obeležuje kot svetovni dan hidrografije.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Definition of Hydrography«. Mednarodna hidrografska organizacija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2014. Pridobljeno 20. oktobra 2013.
- ↑ »What is hydrography?«. National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno 19. februarja 2025.
- ↑ 3,0 3,1 »hydrography«. Britannica Online. Pridobljeno 19. februarja 2025.
- ↑ »Celebrating World Hydrography Day«. Hrvatski hidrografski inštitut. 21. junij 2022. Pridobljeno 19. februarja 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Mednarodna hidrografska organizacija
- Hydro International, revija za področje hidrografije in oceanografije
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
