Hišno ime

Hišno ime Raba hišnih imen
Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije
Nesnovna dediščina Slovenije
Lega	celotna Slovenija
Uprava	koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Slovenski etnografski muzej,
RKD št.	2-00086
Vpis v register	28. september 2020

Hišna imena, tudi domača ali vulgarna imena so imena, ki so jih uvajali ljudje sami in ne oblasti, kot je bilo pri priimkih. Nastanku hišnih imen so botrovale pravzaprav iste navezne okoliščine kot pri priimkih (osebna imena, stan, krajevna imena, vzdevki ...). Glede vprašanja, ali so bila prej hišna imena ali priimki, rodoslovec Janez Toplišek podaja, da o tem ni mogoče govoriti posplošeno, saj so obstajale razlike med mestom in podeželjem ter med različnimi kraji in pokrajinami. Nadalje pojasnjuje, da je nastanek priimkov razmeroma znan, zagotovo pa da je možno trditi, da so nekakšna imenovanja (oseb, hiš, kmetij) morala obstajati že pred priimki, saj so sosedje le tako lahko povedali, o kom govorijo. To so bila imena, ki so se držala hiše, kmetije, domačije oziroma hišna imena. Razvojno jih je težko opredeliti, saj so med drugim nastala tudi po tem, ko je gospodar že dolgo časa nosil drugačen priimek.

Hišna imena so živa še danes, predvsem na podeželju, v kmečkem okolju in pogosto ostanejo pri hiši, ne glede na to, da se v njih menjavajo gospodarji z različnimi priimki.

Glej tudi

• osebno ime
• priimek
• imenoslovje