Henrik Stepančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Henrik Stepančič
Portret
Henrik Stepančič
Rojstvo22. junij 1864({{padleft:1864|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Temnica
Smrt22. september 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (76 let)
Ljubljana
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicpravoznanec

Henrik (tudi Hinko) Stepančič, slovenski pravnik, * 22. junij 1864, Temnica na Krasu, † 22. september 1940, Ljubljana.

Rodil se je v družini posestnika Franca Stepančiča,[1] šolal se je v Gorici in v Trstu, kjer je leta 1884 maturiral. Pravo je nato študiral na Dunaju in v Gradcu, študij je zaključil leta 1889; pravosodni izpit je opravil v Gradcu leta 1893, nato pa opravljal sodniško službo v Idriji, Litiji, Ilirski Bistrici in Motovunu. Leta 1899 je postal prvi slovenski predstojnik sodišča v Buzetu v Istri, kjer si je prizadeval in izposloval slovensko jezikovno enakopravnost. Od leta 1907 je deloval v Gorici, Gradcu, Mariboru in leta 1921 opravljal delo višjega sodnega svetnika in disciplinskega tožilca za Slovenijo do upokojitve leta 1929. Pokopan je v Celju.[2]

Bil je avtor strokovne literature, mdr. Razmišljevanja o kleveti (1929) (COBISS) Njegov sin Hinko Stepančič je avtor besedila slovenske operete Melodije srca.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenski biografski leksikon
  2. »Biografija in slikovno gradivo na Kamra.si«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2021. Pridobljeno 1. oktobra 2021.