Pojdi na vsebino

Helmand (reka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Helmand
Helmand in prekop Boghra za njim
Karta porečja reke Helmand
Lokacija
DržavaAfganistan in Iran
Fizične lastnosti
Izvir 
 ⁃ lokacijaHindukuš
Izliv 
 ⁃ lokacija
jezero Hamun
Dolžina1150 km
Površina porečjaKotlina Sistan
Značilnosti porečja
Pritoki 
 ⁃ leviArghandab
 ⁃ desniKhaš, Čagaj
Zemljevid

Reka Helmand (paštunsko/darsko هیرمند / هلمند; starogrško Ἐτύμανδρος, Etýmandros; latinsko Erymandrus), napisana tudi Helmend ali Helmund, Hirmand, je najdaljša reka v Afganistanu in glavno razvodje endorheičnega porečja Sistanske kotline.[1] Izvira v pogorju Sanglakh v gorovju Hindukuš v severovzhodnem delu province Maidan Vardak, kjer jo od razvodja reke Kabul loči prelaz Unai. Helmand se izliva v jezero Hamun na meji med Afganistanom in Iranom.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Ime izhaja iz avestanskega Haētumant, dobesedno 'zajezen, ki ima jez', kar se nanaša na reko Helmand in namakana območja okoli nje.[2] Beseda Haetumant je sorodna s sanskrtom Setumatī, kar pomeni 'tisti, ki ima jez'.[3][4]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid porečja reke Helmand

Helmand se razteza na 1150 km. Izvira v severovzhodnem delu province Maidan Vardak v gorovju Hindukuš, približno 40 km[5] zahodno od Kabula (34°34′N 68°33′E / 34.567°N 68.550°E / 34.567; 68.550), teče proti jugozahodu skozi provinci Dajkundi in Uruzgan. Po prehodu skozi mesto Laškargah v provinci Helmand vstopi v puščavo Dašt-e Margo, nato pa teče v močvirje Sistan in območje jezera Hamun-i-Helmand okoli Zabola na afganistansko-iranski meji (31°9′N 61°33′E / 31.150°N 61.550°E / 31.150; 61.550). Nekaj ​​manjših rek, kot sta Tarnak in Arghandab, se izliva v Helmand.[6]

Ta reka, ki jo upravlja Helmand in Arghandab Valley Authority, se v veliki meri uporablja za namakanje, čeprav je kopičenje mineralnih soli zmanjšalo njeno uporabnost pri zalivanju pridelkov. Večji del svoje dolžine je Helmand brez soli.[7] Njene vode so bistvene za kmete v Afganistanu, vendar se izliva v jezero Hamun in je pomembna tudi za kmete v iranski jugovzhodni provinci Sistan in Balučistan.

Številni jezovi za hidroelektrarne so ustvarili umetne rezervoarje na nekaterih rekah v Afganistanu, vključno z jezom Kajaki na reki Helmand. Glavni pritok reke Helmand, reka Arghandab (sotočje pri 31°27′N 64°23′E / 31.450°N 64.383°E / 31.450; 64.383), ima tudi velik jez severno od Kandaharja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Območje doline Helmand je po imenu omenjeno v Avesti (Fargard 1:13) kot arijska dežela Haetumant, eno od zgodnjih središč zoroastrske vere na območjih, ki so danes Afganistan. Vendar pa je v poznem 1. tisočletju pr. n. št. in zgodnjem 1. tisočletju našega štetja v dolinah rek Helmand in Kabul prevlada skupnosti hindujcev in budistov povzročila, da so Parti to označevali kot Indijo.[8][9][10][11] Od leta 1758 do 1842 je Helmand sestavljal severne meje Brahui kanata Kalat.[12]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »History of Environmental Change in the Sistan Basin 1976 - 2005« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. avgusta 2007. Pridobljeno 20. julija 2007.
  2. Jack Finegan. Myth & Mystery: An Introduction to the Pagan Religions of the Biblical World. Baker Books, 1997. ISBN 0-8010-2160-X, 9780801021602
  3. Etymology wiktionary.org
  4. Wiktionary
  5. »HELMAND RIVER i. GEOGRAPHY – Encyclopaedia Iranica«. www.iranicaonline.org. Pridobljeno 14. junija 2020.
  6. »Helmand River | river, Central Asia«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 15. junija 2020.
  7. »Helmand River«. www.cawater-info.net. Pridobljeno 16. junija 2020.
  8. »Parthian Stations«.
  9. Vendidad 1, at Avesta.org
  10. Beyond is Arachosia, 36 schoeni. And the Parthians call this White India; there are the city of Biyt and the city of Pharsana and the city of Chorochoad and the city of Demetrias; then Alexandropolis, the metropolis of Arachosia; it is Greek, and by it flows the river Arachotus. As far as this place the land is under the rule of the Parthians.
  11. Avesta, translated by James Darmesteter (From Sacred Books of the East, American Edition, 1898)
  12. Dashti, Naseer (2012). The Baloch and Balochistan: A Historical Account from the Beginning to the Fall of the Baloch State (v angleščini). Trafford. str. 190. ISBN 978-1-4669-5896-8.
  • Various authors. »HELMAND RIVER«. Encyclopædia Iranica (Online izd.). United States: Columbia University.
  • Frye, Richard N. (1963). The Heritage of Persia. World Publishing company, Cleveland, Ohio. Mentor Book edition, 1966.
  • Arnold J. Toynbee (1961). Between Oxus and Jumna. London. Oxford University Press.
  • Vogelsang, W. (1985). "Early historical Arachosia in South-east Afghanistan; Meeting-place between East and West." Iranica antiqua, 20 (1985), pp. 55–99.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
[uredi | uredi kodo]