Helmand (reka)
Helmand | |
---|---|
Lokacija | |
Država | Afganistan in Iran |
Fizične lastnosti | |
Izvir | |
⁃ lokacija | Hindukuš |
Izliv | |
⁃ lokacija | jezero Hamun |
Dolžina | 1150 km |
Površina porečja | Kotlina Sistan |
Značilnosti porečja | |
Pritoki | |
⁃ levi | Arghandab |
⁃ desni | Khaš, Čagaj |
Reka Helmand (paštunsko/darsko هیرمند / هلمند; starogrško Ἐτύμανδρος, Etýmandros; latinsko Erymandrus), napisana tudi Helmend ali Helmund, Hirmand, je najdaljša reka v Afganistanu in glavno razvodje endorheičnega porečja Sistanske kotline.[1] Izvira v pogorju Sanglakh v gorovju Hindukuš v severovzhodnem delu province Maidan Vardak, kjer jo od razvodja reke Kabul loči prelaz Unai. Helmand se izliva v jezero Hamun na meji med Afganistanom in Iranom.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime izhaja iz avestanskega Haētumant, dobesedno 'zajezen, ki ima jez', kar se nanaša na reko Helmand in namakana območja okoli nje.[2] Beseda Haetumant je sorodna s sanskrtom Setumatī, kar pomeni 'tisti, ki ima jez'.[3][4]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Helmand se razteza na 1150 km. Izvira v severovzhodnem delu province Maidan Vardak v gorovju Hindukuš, približno 40 km[5] zahodno od Kabula (34°34′N 68°33′E / 34.567°N 68.550°E), teče proti jugozahodu skozi provinci Dajkundi in Uruzgan. Po prehodu skozi mesto Laškargah v provinci Helmand vstopi v puščavo Dašt-e Margo, nato pa teče v močvirje Sistan in območje jezera Hamun-i-Helmand okoli Zabola na afganistansko-iranski meji (31°9′N 61°33′E / 31.150°N 61.550°E). Nekaj manjših rek, kot sta Tarnak in Arghandab, se izliva v Helmand.[6]
Ta reka, ki jo upravlja Helmand in Arghandab Valley Authority, se v veliki meri uporablja za namakanje, čeprav je kopičenje mineralnih soli zmanjšalo njeno uporabnost pri zalivanju pridelkov. Večji del svoje dolžine je Helmand brez soli.[7] Njene vode so bistvene za kmete v Afganistanu, vendar se izliva v jezero Hamun in je pomembna tudi za kmete v iranski jugovzhodni provinci Sistan in Balučistan.
Številni jezovi za hidroelektrarne so ustvarili umetne rezervoarje na nekaterih rekah v Afganistanu, vključno z jezom Kajaki na reki Helmand. Glavni pritok reke Helmand, reka Arghandab (sotočje pri 31°27′N 64°23′E / 31.450°N 64.383°E), ima tudi velik jez severno od Kandaharja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Območje doline Helmand je po imenu omenjeno v Avesti (Fargard 1:13) kot arijska dežela Haetumant, eno od zgodnjih središč zoroastrske vere na območjih, ki so danes Afganistan. Vendar pa je v poznem 1. tisočletju pr. n. št. in zgodnjem 1. tisočletju našega štetja v dolinah rek Helmand in Kabul prevlada skupnosti hindujcev in budistov povzročila, da so Parti to označevali kot Indijo.[8][9][10][11] Od leta 1758 do 1842 je Helmand sestavljal severne meje Brahui kanata Kalat.[12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »History of Environmental Change in the Sistan Basin 1976 - 2005« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. avgusta 2007. Pridobljeno 20. julija 2007.
- ↑ Jack Finegan. Myth & Mystery: An Introduction to the Pagan Religions of the Biblical World. Baker Books, 1997. ISBN 0-8010-2160-X, 9780801021602
- ↑ Etymology wiktionary.org
- ↑ Wiktionary
- ↑ »HELMAND RIVER i. GEOGRAPHY – Encyclopaedia Iranica«. www.iranicaonline.org. Pridobljeno 14. junija 2020.
- ↑ »Helmand River | river, Central Asia«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 15. junija 2020.
- ↑ »Helmand River«. www.cawater-info.net. Pridobljeno 16. junija 2020.
- ↑ »Parthian Stations«.
- ↑ Vendidad 1, at Avesta.org
- ↑ Beyond is Arachosia, 36 schoeni. And the Parthians call this White India; there are the city of Biyt and the city of Pharsana and the city of Chorochoad and the city of Demetrias; then Alexandropolis, the metropolis of Arachosia; it is Greek, and by it flows the river Arachotus. As far as this place the land is under the rule of the Parthians.
- ↑ Avesta, translated by James Darmesteter (From Sacred Books of the East, American Edition, 1898)
- ↑ Dashti, Naseer (2012). The Baloch and Balochistan: A Historical Account from the Beginning to the Fall of the Baloch State (v angleščini). Trafford. str. 190. ISBN 978-1-4669-5896-8.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Various authors. »HELMAND RIVER«. Encyclopædia Iranica (Online izd.). United States: Columbia University.
- Frye, Richard N. (1963). The Heritage of Persia. World Publishing company, Cleveland, Ohio. Mentor Book edition, 1966.
- Arnold J. Toynbee (1961). Between Oxus and Jumna. London. Oxford University Press.
- Vogelsang, W. (1985). "Early historical Arachosia in South-east Afghanistan; Meeting-place between East and West." Iranica antiqua, 20 (1985), pp. 55–99.