Hati (germansko pleme)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rimski imperij pod Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija

Hati (latinsko Chatti, grško οι Κάττοι [Káttoi] ali Κάτται [Káttai], nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1. tisočletja je bila dolina gornjega Weserja.[1] Obsegala je sedanji centralni in severni Hessen in južno Spodnji Saško okoli rek Wesser, Eder in Fulda. Po Tacitu[2] so bili med Hati tudi predniki Batavov, ki so se morali zaradi medplemenskih sporov preseliti na zahod v sedanjo Holandijo.

Julij Cezar, ki je bil dobro obveščen o pokrajinah in plemenih vzhodno od Rena, Hatov ne omenja.[3] Hati se v rimskih virih prvič omenjajo v 1. stoletju. Posebno dobro jih je opisal Tacit,[2] ki pravi, da so bili eno od redkih germanskih plemen, ki je dajalo prednost pehoti in ne konjenici in je imelo logistično infrastrukturo za dolgotrajne pohode.[4] Hati so sodelovali v bitki v Tevtoburškem gozdu in po njej močno branili svojo neodvisnost od Rimljanov. Okoli leta 50 so preprečili njihov vpad v Spodnjo Germanijo. Dejavnost Hatov in njim sorodnih plemen je Rimljane prisililo k izgradnji limesa na Renu.

Domneva se, da so se Hati sčasoma zlili z večjimi germanskimi ljudstvi, med katerimi se kot najverjetnejši omenjajo Franki.

Domneva se tudi, da je ravno iz njihovega imena nastalo ime dežele Hessen.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Chatti, Encyclopædia Britannica Article.
  2. ^ 2,0 2,1 Tacitus, The Histories.
  3. ^ J.C. Prichard (1841), Researches Into the Physical History of Mankind: Researches into the ethnography of Europe, Sherwood, Gilbert, and Piper, str. 352.
  4. ^ M. Bunson (1991), A Dictionary of the Roman Empire, Oxford University Press, ISBN 978-0-19-510233-8.