Hasdrubal Lepi
| Hasdrubal Lepi | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 270 pr. n. št.[1] Kartagina[2] |
| Smrt | 221 pr. n. št.[3][4][2] domnevno Carthago Nova[d][5] |
| Državljanstvo | antična Kartagina |
| Poklic | vojaško osebje, politik |
Hasdrubal Lepi tudi ʿAzrobaʿl, kartažanski vojaški voditelj in politik, * ok. 270 pr. n. št., †221 pr. n. št.
Bil je guverner v Iberiji po smrti Hamilkarja Barke in ustanovitelj Cartagene.[6]
Družina
[uredi | uredi kodo]Livijeva Zgodovina Rima beleži, da je bil Hasdrubal svak veliko bolj znanega kartažanskega vojskovodje Hanibala in Hasdrubala Barke ter Maga Barke in zet Hamilkarja Barke.[7]
Kariera
[uredi | uredi kodo]Hasdrubal je sledil Hamilkarju v njegovem pohodu proti vladajoči aristokraciji v Kartagini ob koncu prve punske vojne in v njegovi kasnejši osvajalski karieri v Hispaniji. Leta 237 pr. n. št. sta se razšla na polotoku, toda okoli leta 231–230 pr. n. št. je Hasdrubal domnevno posredoval v Hamilkarjevem imenu, da bi numidijska plemena iz severne Afrike podredil družini Barkidov in Numidija je kmalu padla v kartaginsko vplivno sfero.[8]
Po Hamilkarjevi smrti leta 228 pr. n. št., medtem ko se je boril proti iberskim plemenom,[9] ga je Hasdrubal nasledil na poveljstvu in upošteval ukaze iz Kartage, saj so bili Hamilkarjevi sinovi premladi. Hanibal je bil takrat star 19 let. Za razliko od svojega predhodnika je Hasdrubal v veliki meri raje uporabljal diplomacijo kot vojaške pohode.[10] V skladu s takratnimi običaji diplomatskih vlad je Hasdrubal od kraljestev, ki so se predale Kartagini, zahteval talce, da bi jih odvrnil od kršitve pogodb.
Tako je ozemlje razširil s spretno diplomacijo in ga utrdil z ustanovitvijo pomembnega mesta in pomorske baze Qart Hadašt, ki so ga Rimljani kasneje poimenovali Carthago Nova kot glavno mesto nove province in s sklenitvijo pogodbe z Rimsko republiko, ki je utrdila reko Ebro (klasični Iber) kot mejo med obema silama.[11] To pogodbo sta povzročila grška kolonija Empúries in iberski Sagunto, ki sta se bala nenehne rasti punske moči v Iberiji in sta prosila Rim za pomoč. Hasdrubal je nejevoljno sprejel, saj punska oblast v Iberiji še ni bila dovolj utrjena, da bi ogrozila njeno prihodnjo širitev v prezgodnjem konfliktu.
Smrt
[uredi | uredi kodo]Sedem let po Hamilkarjevi smrti je Hasdrubala Lepega leta 221 pr. n. št. umoril suženj keltskega kralja Tagusa, ki je tako maščeval smrt svojega gospodarja.[12]
Hasdrubalov naslednik je bil njegov svak in Hamilkarjev sin Hannibal Barka.
Reference
[uredi | uredi kodo]Navedbe
[uredi | uredi kodo]- ↑ El Mundo // El Mundo — Madrid: Unidad Editorial, 1989. — ISSN 1697-0179; 1576-6969
- ↑ 2,0 2,1 Diccionario biográfico español — Real Academia de la Historia, 2011.
- ↑ Аздрубал // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1890. — Т. I. — С. 211.
- ↑ Hasdrubal // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911.
- ↑ Cartagena Histórica, Cartagena histórica. Cuaderno monográfico // Cartagena Histórica — 2002. — ISSN 1696-991X
- ↑ »Hasdrubal – MSN Encarta«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2008.
- ↑ Livijeva Zgodovina Rima: Knjiga 21.2
- ↑ Polibij 3.7–16, Livij 21.22.1–4, Livij 23.26.2, Diodor Sicilski 25.2: Hasdrubala, Hamilkarjevega sina, je njegov tast poslal v Kartagino proti Numidcem, ki so se uprli Kartažanom in v boju ubili osem tisoč ljudi ter vzeli dva tisoč ujetnikov. Ostali so bili podvrženi davku.
- ↑ Diodor, 25. 10. Med begom se je Hamilkar odločil rešiti življenja svojih sinov in prijateljev tako, da je zavil na drugo cesto; kralj ga je prehitel, se je na konju potopil v veliko reko in umrl v poplavi pod svojim konjem, toda njegova sinova Hannibal in Hasdrubal Barka sta varno prispela v Akra Leuke.
- ↑ Livij 21.2.7 »Krepil je kartažansko oblast s spodbujanjem gostoljubnosti z nižjimi kralji in voditelji ter privabljal nove narode s prijateljstvi plemičev in ne z vojno in orožjem«.
- ↑ Polybius 2.13, 2.22
- ↑ Italicus, Silius. Punica. str. 1.155–170.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Huss, Werner (1985), Geschichte der Karthager, Munich: C.H. Beck, ISBN 9783406306549. (nemško)
- Diodor Sicilski: History [1]
- Apijan: Roman History. Biblioteca Clásica Gredos 84 (in Spanish).
- Polibij: Histories. Biblioteca Clásica Gredos 38 y 43 (in Spanish).
- Tit Livij: History of Rome. Libro de Bolsillo Alianza Editorial 1595 1–2 (in Spanish).
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Livius.org: Hasdrubal the Fair Arhivirano 2012-10-05 na Wayback Machine.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
