Pojdi na vsebino

Hasan ibn Tabit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hasan ibn Tabit
حسان بن ثابت
Portret
Rojstvook. 564
Jatrib, Hedžas, Arabija
Smrtok. 674[1]
Medina, Omajadski kalifat
Poklicpesnik
Verska opredelitev
islam
ZakonciSirin bint Šamun
OtrociAbdul-Rahman ibn Hasan
SorodnikiBanu Hazradž iz Azda

Hasan ibn Tabit (حسان بن ثابت), arabski pesnik in eden od Mohamedovih spremljevalcev (ashab), * okoli 563, † okoli 674.

Najbolj znan je po pesmih, napisanih v obrambo islamskega preroka Mohameda.

Rojen je bil v Medini v plemenu Banu Hzaradž.[2] Mohamed mu je dal za ženo sužnjo Sirin bint Šamun.

Njegovi zapisi v obrambo Mohameda se nanašajo na aktualne dogodke in so zato koristni za dokumentiranje tega obdobja. Bil je tudi prvi islamski verski pesnik.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Po islamskem izročilu je Ḥasan živel 120 let, šestdeset let pred spreobrnitvijo v islam in še šestdeset let zatem.[3] V mladosti je potoval v Hiro in Damask in se nato naselil v Medini, kjer je po Mohamedovem prihodu sprejel islam in pisal pesmi v njegovo obrambo.[2][4]

Pesniška kariera

[uredi | uredi kodo]

Hasan bin Tabit je napisal več kot dva tisoč satir in elegij. Napisal naj bi tudi okoli 1000 pesmi s tremi do dvajset vrsticami. Te pesmi so bile napisane kot satira na račun Abu Sufjana, Ibn al-Džibare, Amra bin al-Asa, Hatima bin Hišama in Abu Džahla. Omalovaževal jih je tako, da jih je primerjal z opicami, kozami, noji in lisicami.

Umrl v Medini med letoma 655 in 661 in med kalifatom Alija ibn Abi Taliba v starosti okoli 120 let. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da je Hassan bin Tabit umrl med kalifatom Muavije ibn Abi Sufjana med letoma 670 in 674.[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Ibn ʿAdī ibn Mālik Ḥassān ibn Ṯābit. AlKindi (онлайн-каталог Доминиканского института востоковедения)
  2. 2,0 2,1  Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeniThatcher, Griffithes Wheeler (1911). »Ḥassān ibn Thābit«. V Chisholm, Hugh (ur.). Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 13 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 51.
  3. Thomas Patrick Hughes, 1885/1999, Dictionary of Islam, New Delhi: Rupa & Co.
  4. Tabari, str. 131.
  5. IslamKotob. أسد الغابة - باب الحاء (v arabščini). IslamKotob.
  • Muhammad ibn Jarir al-Tabari (1997). Vol. 8 of the History of the Prophets and Kings. State University of New York Press.