Hartigov plutač
| Hartigov plutač | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Hymenochaetales |
| Družina: | Hymenochaetaceae (usnjarke) |
| Rod: | Phellinus (plutači) |
| Vrsta: | P. hartigii |
| Dvočlensko ime | |
| Phellinus hartigii Allesch. & Schnabl (1890) | |
| Sinonimi | |
| |
Hartigov plutač (znanstveno ime Phellinus hartigii) je gliva iz rodu plutačev (Phellinus). Poimenovan je bil po Theodoru Hartigu, nemškemu botaniku in gozdarskemu znanstveniku, znanemu po svojih prispevkih k patologiji rastlin in raziskovanju gozda.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Gobe so široke od 5 do 20 cm. Mladi primerki imajo čebulasto obliko in z zrelostjo postanejo poličaste. Zunanja površina je gladka, valovita in koncentrično obarvana od sive do temno rjave barve Rastni rob je svetlejši, od belkaste do oker rjave barve. Pri starejših primerkih je zgornja površina pogosto preraščena z algami in dobi zelenkast odtenek.
Cevasta trosovnica je rjasto rjava pri mladih gobah in sivo rjava pri starejših. Cevke so dolge od 3 do 5 mm.
Meso je zelo trdo, rumenkasto rjavo in brez izrazitega okusa ali vonja.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Na severni polobli je zelo razširjen, vendar precej redek. Hartigov plutač je večletna drevesna goba, ki lahko živi več desetletij. Najpogosteje ga najdemo na jelkah, veliko redkeje na smrekah in drugih iglavcih. Je predvsem gniloživka na odmrlem lesu, včasih pa tudi zajeda še živa drevesa, ki so poškodovana ali pa so že dosegla zgornjo mejo starosti in povzroča belo gnilobo lesa. Napadeno drevo je tako oslabljeno, da se ob močnem vetru pogosto zlomi.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so skoraj okrogli, gladki in merijo 6–7,5 x 5–6,5 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- bukova kresilka (Fomes fomentarius) raste na listavcih, najpogosteje na bukvi
- hrastov glivopor (Formitoporia robusta) raste predvsem na starih hrastovih drevesih
- smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola)) ima rastni rob bolj živo rumene ali oranžno rdeče barve
- vrbov plutač (Phellinus igniarius) raste le na listavcih, predvsem na vrbah in topolih
- trepetlikov plutač (Phellinus tremulae) raste na trepetlikah
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužiten.
Tako kot pri mnogih drugih lesnih glivah, so raziskovalci tudi pri Hartigovem plutači odkrili nekatere zanimive bioaktivne učinkovine.[2] Ena od raziskav je odkrila edinstvene spojine z zaščitnimi učinki proti hipertrofiji srčnih celic pri podganah.[3] Ravno tako so preučavali, kako metanolni izvleček iz Hartigovega plutača zavira odpornost proti antibiotikom pri večkratno rezistentnem sevu E. coli.[4]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 Skirgiełło, Alina (1998). Grzyby (Mycota). T. 25: Podstawczaki (Basidiomycetes), Gołąbkowe (Russulales), Gołąbkowate (Russulaceae ) II, Mleczaj (Lactarius). Flora Polski (v poljščini). Kraków: IB. PAN. str. 199. ISBN 978-83-85444-65-7.
- ↑ Ünal, Orhan; Gürgen, Ayşenur; Krupodorova, Tetiana; Sevindik, Mustafa; Kabaktepe, Şanlı; Akata, Ilgaz (25. marec 2025). »Optimization of Phellinus hartigii extracts: Biological activities, and phenolic content analysis«. BMC Complementary Medicine and Therapies (v angleščini). Zv. 25, št. 1. doi:10.1186/s12906-025-04851-9. ISSN 2662-7671.
- ↑ Fu, Quan; Yuan, Jing; Yang, Tie-Hua; Su, Jin-Hao; Zhang, Jing-Jing; Wu, Xue-Wen; Zhang, Hong-Ye; Xiao, Wei-Lie; Zheng, Chang-Bo (23. februar 2024). »Protoilludane-Type and Related Nor-Sesquiterpenes from Phellinus hartigii and Their Anti-Hypertrophic Activities in Rat Cardiomyocytes«. Journal of Natural Products (v angleščini). Zv. 87, št. 2. str. 297–303. doi:10.1021/acs.jnatprod.3c00985. ISSN 0163-3864.
- ↑ Altınöz, E.; Altuner, E. M. (15. avgust 2020). »Responses of some Escherichia coli clinical isolate strains with multiple drug resistance and overexpressed efux pumps against efux pump inhibitors«. International Journal of Biology and Chemistry. Zv. 13, št. 1. str. 77–87. doi:10.26577/ijbch.2020.v13.i1.08.