Hans-Georg Gadamer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hans-Georg Gadamer
Portret
Rojstvo 11. februar 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2]
Marburg[1]
Smrt 13. marec 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[2][3] (102 leta)
Heidelberg[1]
Državljanstvo Flag of Germany.svg Nemčija
Poklic filozof, univerzitetni profesor
Era Filozofija 20. stoletja
Regija Zahodna filozofija
Šola/tradicija celinska filozofija
hermenevtika
Glavna zanimanja
metafizika · epistemologija
jezik · ontologija · estetika
Pomembne ideje
filozofska hermenevtika
»praktična filozofija«
»Vse stvaritve tradicije stojijo znotraj te tradicije«
Jezik kot enotnost neskončnega in končnega

Hans Georg Gadamer, nemški filozof, * 11. februar 1900, Marburg, Nemčija, † 13. marec 2002, Heidelberg.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Odraščal in študiral je v mestu Wrocław, nato pa se je vrnil v Marburg, kjer je študiral skupaj z Nikolajem Hartmannom. Leta 1922 je zagovarjal svojo dizertacijo. Kmalu za tem je obiskal Freiburg, kjer se je srečal z Martinom Heideggerjem. Družil se je s filozofi kot so Leo Strauss, Karl Löwith in Hannah Arendt. S Heideggerjem sta se zbližala in Heideggerjeva filozofija je imela nanj velik vpliv.

Ko so leta 1933 nacisti prevzeli oblast, se v nasprotju s Heideggerjem ni pridružil nacistični stranki in uspelo se mu je izogniti vojaškim obveznostim. Leta 1934 je nekaj časa predaval na univerzi v Kielu. Leta 1937 je postal profesor v Marburgu, dve leti kasneje pa še v Leipzigu. Po vojni je postal rektor univerze v Leipzigu, leta 1947 pa se je preselil v Frankfurt in 1949 še v Heidelberg, kjer je ostal do svoje smrti. Nikdar se ni poročil.

Delo[uredi | uredi kodo]

Njegovo najpomembnejše delo, Resnica in metoda, je izšlo leta 1960. Imelo je velik vpliv na področju filozofije, estetike, posebnih hermenevtik in literarne vede. V slovenščino jo je leta 2001 prevedel Tomo Virk, spremno besedo pa je napisal Darko Dolinar.[4]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • guardian.co.uk [1]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Record #118537032 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ Journal for General Philosophy of Science — ISSN 0925-4560; 1572-8587
  4. ^ Hans-Georg Gadamer: Resnica in metoda. Prevedel Tomo Virk, spremna beseda Darko Dolinar. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura (Zbirka Labirinti), 2001. (COBISS)