Halotron I
| |
 Kemični strukturi diklorotrifluoroetana (zgoraj) in tetrafluorometana (spodaj), dveh glavnih komponent Halotrona I
| |
| Nevarnosti | |
|---|---|
| Varnostni list | Halotron |
| GHS piktogrami |  
|
| NFPA 704 (diamant ognja) | |
| Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |
LC50 (srednja koncentracija)
|
3.2% (4 h, vdihavanje) |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
| Sklici infopolja | |
Halotron I je gasilno sredstvo na osnovi kemikalije HCFC-123 (93%) ter tetrafluorometana in argona kot pogonskih plinov.
Zaskrbljenost glede globalnih emisij[uredi | uredi kodo]
Kemikalija je bila prvotno predstavljena leta 1992, da bi nadomestil halon 1211 (bromoklorodifluorometan), ki močno tanjša ozon. Potencial globalnega segrevanja Halona 1211 znaša 1890, medtem ko je potencial Halotrona I samo 77, kar je 96% zmanjšanje.[2]
Izvedba[uredi | uredi kodo]
Decembra 2011 je bil Halotron I testiran proti skritim požarom. Test je spodbudila učinkovitost, ki jo je njegov predhodnik pokazal pri požaru 17. marca 1991 na letalu Delta L-1011. Test je izvedla UL in je pokazal podobno učinkovitost kot Halon 1211, vendar z bistveno manjšo škodo za ljudi in okolje.[3] Halotron I pri podobni gasilni učinkovitosti zahteva večje količine kemikalije, da dobi enake rezultate kot Halon 1211.
Klasifikacija DOT[uredi | uredi kodo]
UN1956, Stisnjeni plini, NOS, Nevnetljiv plin. Razred IMCO: 2.2
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://www.halotron.com/pdf/Halotron1_SDS.pdf
- ↑ https://www.fire.tc.faa.gov/2010Conference/files/Halon_Replacement_I/Boeing2BTPHandheld/CarloBTPupdatePres.pdf
- ↑ »R0201336.pdf« (PDF). NIST.gov. Pridobljeno 23. decembra 2017.