Hakim al-Termizi
| al-Hakim al-Termizi الحكيم الترمذي al-Hakim Modri | |
|---|---|
 Mavzolej Hakima al-Termizija | |
| Domače ime | Abū ʿAbdallāh Muḥammad ibn ʿAlī al-Ḥakīm at-Tirmiḏī |
| Rojstvo | 750-760 Termiz, Samanidsko cesarstvo |
| Smrt | 869 Termiz, Samanidsko cesarstvo |
Grob | Mavzolej Hakima al-Termizija |
| Bivališče | Termiz |
| Poklic | islamski teolog |
| Leta aktivnosti | 9. stoletje |
| Pomembnejša dela | Navodir Al-Usul fi Ma'rifat Akhbor Ar-Rasul, Khaqiyqat Al-Odamiyya |
Verska opredelitev | islam |
Verska skupnost | suniti |
| Otroci | al-Hakim Abdulah |
| Starši | Ali ibn Mohamed al-Huseini |
Abu Abdulah Mohamed ibn Ali at-Tirmizi, znan kot al-Hakim al-Tirmizi (uzbeško: الحيم اتيرمذي, Al Hakim at Termizi; arabsko: الحسين الترمذي) je bil vodilni predstavnik srednjeazijskega sufizma in avtor približno osemdesetih del. Zaradi globine znanja in širine pogleda je prejel častni vzdevek al-Hakim (modri), * ni znano, Termiz, zdaj Uzbekistan, † 932, Termiz, Uzbekistan.
Biografija
[uredi | uredi kodo]Al-Termizi je bil rojen v Termizu. Od osmega leta starosti je marljivo študiral verouk, pri osemindvajsetih pa se je odpravil na romanje v Meko. Po vrnitvi je začel študirati sufizem pri takratnih priznanih sufističnih šejkih Abu Turabu al-Nahšabiju, Jahji al-Džaliju, Ahmedu ibn Hadravajhiju in drugih. V njegovem življenju je pomembno vlogo igrala tudi njegova žena, ki je delila njegove verske poglede. Med al-Termizijevimi učenci sta pomembna Abu Ali al-Džuzdžani in Abu Bakr al-Varak, ki sta pomembno prispevala k nadaljevanju njegovih naukov. Nekatere al-Termizijeve ideje je prevzel še en znan sufijski mislec, Ibn Arabi.[1]
V svojih pridigah in spisih, kot sta Ilal aš-Šarija in Khatm al-Avlija, je al-Termizi razpravljal o pomenu muslimanskih obredov, ljubezni do Boga, kategorijah mistikov in "pečatu svetnikov", ki je obstajal vzporedno s "pečatom prerokov". Z učinkovito enačitvijo svetnikov (avlija) s preroki je al-Termizi izzval nezadovoljstvo med pravniki (fakih) in oblastmi. Zaradi nezadovoljstva je bil prisiljen pobegniti pred preganjanjem in se preseliti v Balh in od tam v Nišapur, kjer je pridobil številne podpornike. Zaradi spremenjenih političnih razmer se je lahko vrnil v Termiz, kjer je umrl.[1]
Nad njegovim grobom je bil postavljen Termizijev mavzolej.
Svetovni nazor
[uredi | uredi kodo]V svojih delih se je al-Termizi ukvarjal z vprašanji duše, njenih stanj in gibanj. Razvil je nauke o metodah samoizboljševanja in ukrotitvi nafsa (nagonov), o trpljenju kot očiščenju grehov in tako naprej, kar je imelo globok vpliv na kasnejšo sufijsko psihologijo. Bil je eden prvih, ki je teoretično utemeljil sufijske koncepte svetnikov (avlija).[1]
Po al-Termiziju je najvišje znanje, dostopno človeku, mistična ma'rifa (gnoza), ki jo je enačil z božansko svetlobo (nur), ki je v srcih ljudi. Za razliko od običajnega znanja (ilm), ki je zreducirano na razlago in uporabo določb islamskega prava (šerijata), ma'rifa razume skriti pomen stvari in navsezadnje samo božansko bistvo. Al-Termizi je verjel, da je ma'rifa brezmejna milost, ki jo Bog podarja svojim izbrancem, in je ni mogoče pridobiti z učenjem. Ma'rifa je na voljo sufijskim svetnikom, katerih duše so očiščene posvetnih navezanosti in katerih misli so usmerjene k Bogu, ni pa dostopna navadnim vernikom.[1]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 4 Ислам: ЭС 1991, str. 237.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Кныш А. Д. Ат-Тирмизи. Ислам: энциклопедический словарь. Ur. С.М. Прозоров. Наука, ГРВЛ, 1991. str. 237—238. ISBN 5-02-016941-2.
- О. Бибикова ат-Тирмизи Архивная копия от 28 октября 2016 на Wayback Machine. Энциклопедия «Кругосвет».
- А. Колодин ат-ТИРМИЗИ ал-Хаким Абу Абдаллах Мухаммад ибн Али Архивная копия от 4 марта 2016 на Wayback Machine. Культура веры путеводитель сомневающихся
- al-Tirmid̲h̲ī. Marquet, Y. Encyclopaedia of Islam. 2. izdaja. Ur. P.J. Bearman, Th. Bianquis, C. E. Bosworth, E. van Donzel, W. P. Heinrichs in sodelavci. Leiden: E.J. Brill, 1960—2005.
