Pojdi na vsebino

Gundrska vas, Štalenska gora

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gundrska vas

Gundersdorf
Naselje
Gundrska vas se nahaja v Avstrija
Gundrska vas
Gundrska vas
Geografska lega v Avstriji
46°39′21″N 14°22′59″E / 46.65583°N 14.38306°E / 46.65583; 14.38306
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaKoroška
OkrajCelovec-dežela
ObčinaŠtalenska gora
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[1]
 • Skupno97
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Št. občine20442
Št. naselja01049

Gundrska vas (nemško Gundersdorf) je naselje v občini Štalenska gora v okraju Celovec-dežela na osrednje-severem robu Celovškem polju na Koroškem v Avstriji.

Zgodovinsko najbolj pomembni dvorec je Grad Gundrska vas, ki je v osnovi koseškega izvora[2] iz časov Karantanije, ki je pa vendar kot takšen mnogo mlajšega časa.[3]

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

Pavel Zdovc je zapisal rabo krajevnega imena kot sledi: Gúndrska vás (ú - â) pri Šenttomažu; nem. Gundersdorf; v Gúndrski vási, v Gúndrsko vás, iz Gúndrske vasi; kraj pogov. Gundršáni.[4]

Cerkvena ureditev

[uredi | uredi kodo]

Gundrska vas pripada dvojezični dekaniji Tinje, ki je bila do leta 1938 slovenska (razen Otmanj, ki so bile dvojezične, nemško-slovenske) ter je sedaj uradno dvojezična, medtem ko je župnija Šenttomaž pri Celovcu, kateri pripada Gundrska vas, uradno le še nemška.[5] [6][7]

Domače narečje

[uredi | uredi kodo]

Tu nekoč povsem domače slovensko narečje je (bila) ‘’poljanščina Celovškega polja’’, kot je bilo raziskovano v disertaciji leta 1973 in terminološko tako opredeljeno v okviru znanstveno-raziskovalnega dela na Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem[8][9] [10]na osnovi novih raziskovanj o Celovškem polju samem. [11][12]

Domače narečje, hišna in ledinska imena, imena ljudi ter zgodovina kraja so zapisani v številnih literarnih delih domačina Bojana-Ilije Schnabl.

Nemščina oziroma nemško narečje je tu prisotno v obliki osrednjega koroškega nemškega narečja.

Ledinska imena

[uredi | uredi kodo]

V franciscejskem katastru so zapisana ledinska imena Stuck (na jugozahodu), Čilberško polje (Zeiselberger Feld) na zahodu ter Na Tamnah (na severu).[13][14][15] Slednje je tudi osrednji siže literarne črtice domačega avtorja Bojan-Ilije Schnabla.[16]

Hišna imena

[uredi | uredi kodo]

V zapisih slovenske Hranilnice in posojilnice Št. Tomaž iz Šenttomaža pri Celovcu so v Gundrski vasi kot člani zapisani

  • p.d. Frisacher (Friesacher) (Vincenc Kulle pd. Friesacher posestnik Gundrška vas (sic!) št. 2; Vinc. Kulle pd. Frisacher);
  • Hafner (Česnik Mihael, posestnik pd. Hafner v Gundrški vasi);
  • Štamec (Muck Helena pd. Štamec v Gundrški vasi).[17][18]

Literatrna podoba

[uredi | uredi kodo]
  • Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7, 2. izdaja 2024, 440. str., posebej str. 221-224.
  • Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Koroški koledar 2015. Slovenska prosvetna zveza, Drava Verlag, Celovec 2014, ISBN 978-3-85435-747-6, S. 119–126.
  • Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. In: Glasnik SED 54/4. Slovensko etnografsko društvo, Ljubljana 2014, str. 27–32.
  • Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Ljubljana 2010, ISBN0560-2920, str. 59.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gundrska vas, Štalenska gora

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Bevölkerung am 1.1.2024 nach Ortschaften (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
  2. ↑ Wilhelm Wadl: Edlingerdienste, Gurnikämter, Brennamt. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 291-293
  3. ↑ Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7, 2. izdaja 2024, 440. str.
  4. ↑ Pavel Zdovc. Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS), str. 59.
  5. ↑ Seznam župnij dekanije Tinje
  6. ↑ Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart, Gemeindechronik", Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995 (304 str., ISBN 3-85366-812-7.), 2. izdaja, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 225-226.
  7. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 2. zv., str. 1027-1034.
  8. ↑ Katja Sturm-Schnabl: „Die slovenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken“, Dunaj, Phil. Diss 1973"
  9. ↑ Katja Sturm-Schnabl: Klagenfurter Feld, die slowenische Mundart der Poljanci. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 637-640.
  10. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Osrednjejužnokoroško slovensko narečje. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1000.
  11. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Feld. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 631-637.
  12. ↑ Bojan-Ilija Schnabl. Nekaj ključnih jezikoslovnih pojmov za javni diskurz na Koroškem. V: DESTOVNIK, Irena (ur.). Koroški koledar 2015. V Celovcu: Drava, [2014], S. 113-118. [COBISS.SI-ID 21070600]
  13. ↑ franciscejski kataster: https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/Franziszeischer%20Kataster Arhivirano 2022-01-17 na Wayback Machine.
  14. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Glasnik SED 54/4. Slovensko etnografsko društvo, Ljubljana 2014, S. 27–32.
  15. ↑ Arhivirano [Manjka datum], at www.sed-drustvo.si Napaka: neznan URL arhiva
  16. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137.
  17. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Hišna imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici: nova enciklopedijska raziskovanja. In: Koroški koledar 2016, Celovec 2015, S. 129-134. [COBISS.SI-ID 15269428]
  18. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Vulgoname. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv., str. 1472-1474.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gundrska_vas,_Štalenska_gora&oldid=6446447«