Grobnica narodnih herojev, Ljubljana
| Grobnica narodnih herojev | |
|---|---|
  Geografska lega: Grobnica narodnih herojev, Ljubljana-center | |
| Lega | Na Trgu narodnih herojev, Ljubljana Mestna občina Ljubljana |
| Koordinati | 46°3′7″N 14°30′4″E / 46.05194°N 14.50111°EKoordinati: 46°3′7″N 14°30′4″E / 46.05194°N 14.50111°E |
| Zgrajeno | 1949-1952 |
| Arhitekt | Edvard Mihevc (arhitekt; 1949), Boris Kalin (kipar; 1949) |
| Uradno ime: Ljubljana - Grobnica narodnih herojev | |
| Razglasitev | 23.oktober 1983 |
| evid. št. | 343[1] |
Gróbnica národnih herójev v Ljubljani je spomenik, grobnica in nagrobnik, posvečen padlim narodnim herojem NOB in nekaj po vojni umrlim herojem. Stoji na Trgu narodnih herojev, ob zgradbi Državnega zbora. Grobnica je pod zemljo, ob njej je spomenik v obliki sarkofaga z reliefi. Postavili so ga leta 1949. Kasneje so grobnico dopolnjevali in ob zadnji prenovi dvignili sarkofag na granitni podstavek. Na zahodni in vzhodni stranici sarkofaga sta bronasta reliefa s prizori iz narodno osvobodilnega boja. Umetniška avtorja grobnice sta arhitekt Edo Mihevc in kipar Boris Kalin.
Grobnica je v senci dreves na zahodni strani zgradbe državnega zbora, v parku pred Narodnim muzejem Slovenije.
Domoljubni napis na zgornjem robu je 1948 na Mihevčevo pobudo za spomenik sestavil pesnik Oton Župančič.
- Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt.
- Svobodi udani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj je smrt?
- Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.
Izmed skupno 1.312 odlikovanih z jugoslovanskim redom narodnega heroja, oziroma 156 iz Slovenije, so v grobnici pokopani naslednji:
zapisani na severni strani sarkofaga
- Tone Tomšič (* 9. junij 1910, † 21. maj 1942) (padel v boju)
- Slavko Šlander (* 20. junij 1909, † 24. avgust 1941) (padel v boju)
- Miloš Zidanšek (* 12. september 1909, † 6. februar 1942) (padel v boju)
- Franc Rozman Stane (* 27. marec 1912, † 7. november 1944) (umrl v nesreči)
- Ivan Kavčič Nande (* 14. december 1913, † 30. julij 1943)) (padel v boju skupaj z Šaranovićem in Jevtićem)
zapisani na južni strani sarkofaga
- Milovan Šaranović (* 20. november 1913, † 30. julij 1943) (padel v boju skupaj z Jevtićem in Kavčičem)
- Dragan Jevtić (* 1914, † 30. julij 1943) (padel v boju skupaj s Šaranovićem in Kavčičem)
- Ljubo Šercer (* 1. avgust 1915, † 22. december 1941) (padel v boju)
- Janko Premrl Vojko (* 29. februar 1920, † 26. februar 1943) (padel v boju)
- Majda Šilc (* 17. marec 1923, † 14. julij 1944) (umrla v boju)
- Boris Kidrič (dodano naknadno) (* 10. april 1912, † 11. april 1953)
- Dušan Kveder - Tomaž (dodano naknadno) (* 9. april 1915, † 12. marec 1966)
- Vinko Simončič - Gašper (dodano naknadno) (* 1914, † 8. november 1944) (padel v boju)
Heroje katerih imena so bila prvotno vklesana na severni in južni strani sarkofaga, so v grobnico slovesno pokopali 24. aprila 1949.
zapisan dodatno na vzhodni strani pod sarkofagom
- Edvard Kardelj Krištof (* 27. januar 1910, † 10. februar 1979)
zapisana dodatno na zahodni strani pod sarkofagom
- Miha Marinko (* 8. september 1900, † 19. avgust 1983)
- Stane Semič Daki (* 13. november 1915, † 1. september, 1985)
Večina v grobnici pokopanih je zavzemala vidne položaje v NOB in/ali v povojnem političnem življenju Slovenije in Jugoslavije. Politični voditelji so bili primer: Tone Tomšič (†1942), Miha Marinko, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Dušan Kveder; vojaški voditelji pa Franc Rozman-Stane, Ljubo Šercer, Janko Premrl-Vojko, Milovan Šaranović ter Dragan Jevtić (vsi padli med NOB) in Stane Semič-Daki ter Dušan Kveder - Tomaž.
Naslednji izmed pokopanih herojev so bili počaščeni že med NOB s poimenovanjem partizanskih enot (brigad): Tone Tomšič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Ljubo Šercer in Janko Premrl-Vojko (glej Slovenske partizanske brigade).
Leta 1983 je bila grobnica razglašena za kulturni spomenik.[2]
[uredi | uredi kodo]
Posvetilni napis na Spomeniku žrtvam vseh vojn, ki je bil postavljen 2013 je prevzel besedilo župančičevih verzov iz grobnice herojev, čemur so nekateri potomci Otona Župančiča in politiki goreče nasprotovali in označevali za zlorabo.[3][4]
Politični pol, ki nasprotuje zgodovinskim ostankom komunizma je po letu 1991 večkrat namignil na vrašljive vrednote nekaterih pokopanih in postavljal pod vprašaj upravičenost njihovega mesta v Grobnici narodnih herojev postavljeni v center glavnega mesta, takoj ob hramu demokracije, nekateri so šli tako daleč, da so neimenovane označil za množične morilce in težke zločince.[5][6]
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 343". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike, Ur.l. SRS, št. 33/83-1361.
- ↑ https://www.delo.si/kultura/razno/domovina-je-ena-nam-vsem-dodeljena.html
- ↑ http://www.demokraticni-socializem.si/proti-zlorabi-zupancicevih-verzov/
- ↑ https://www.dnevnik.si/1042914827
- ↑ https://www.zzb-nob.si/aktualno/grobnica-herojev-izjava-zzb-nob-slovenije/
