Grobnica narodnih herojev, Ljubljana
| Grobnica narodnih herojev | |
|---|---|
 Geografska lega: Grobnica narodnih herojev, Ljubljana-center
|
|
| Lega | Na Trgu narodnih herojev, Ljubljana Mestna občina Ljubljana |
| Koordinati | 46°3′5.55″N 14°30′2.04″E / 46.0515417°N 14.5005667°EKoordinati: 46°3′5.55″N 14°30′2.04″E / 46.0515417°N 14.5005667°E |
| Zgrajeno | 1949-1952 |
| Arhitekt | Edvard Mihevc (arhitekt; 1949), Boris Kalin (kipar; 1949) |
| Uradno ime: Ljubljana - Grobnica narodnih herojev | |
| Razglasitev | 23.oktober 1983 |
| evid. št. | 343[1] |
Gróbnica národnih herójev v Ljubljani je spomenik, grobnica in nagrobnik, posvečen padlim narodnim herojem NOB in nekaj po vojni umrlim herojem. Stoji na Trgu narodnih herojev, ob zgradbi Državnega zbora. Grobnica je pod zemljo, ob njej je spomenik v obliki sarkofaga z reliefi. Postavili so ga leta 1949. Kasneje so grobnico dopolnjevali in ob zadnji prenovi dvignili sarkofag na granitni podstavek. Na zahodni in vzhodni stranici sarkofaga sta bronasta reliefa s prizori iz narodno osvobodilnega boja. Umetniška avtorja grobnice sta arhitekt Edo Mihevc in kipar Boris Kalin.
Grobnica je v senci dreves na zahodni strani zgradbe državnega zbora, v parku pred Narodnim muzejem Slovenije.
Domoljubni napis na zgornjem robu je za spomenik sestavil pesnik Oton Župančič.
Izmed skupno 1.312 odlikovanih z jugoslovanskim redom narodnega heroja, oziroma 156 iz Slovenije, so v grobnici pokopani naslednji:
zapisani na severni strani sarkofaga
zapisana dodatno na zahodni strani pod sarkofagom
zapisan dodatno na vzhodni strani pod sarkofagom
zapisani na južni strani sarkofaga
- Milovan Šaranović
- Dragan Jevtić
- Ljubo Šercer
- Janko Premrl Vojko
- Majda Šilc
- Boris Kidrič (dodano)
- Dušan Kveder - Tomaž (dodano)
- Vinko Simončič - Gašper (dodano)
Večina v grobnici pokopanih je zavzemala vidne položaje v NOB in/ali v povojnem političnem življenju Slovenije in Jugoslavije. Politični voditelji so bili primer: Tone Tomšič (†1942), Miha Marinko, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Dušan Kveder; vojaški voditelji pa Franc Rozman-Stane, Ljubo Šercer, Janko Premrl-Vojko, Milovan Šaranović ter Dragan Jevtić (vsi padli med NOB) in Stane Semič-Daki ter Dušan Kveder - Tomaž.
Naslednji izmed pokopanih herojev so bili počaščeni že med NOB s poimenovanjem partizanskih enot (brigad): Tone Tomšič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Ljubo Šercer in Janko Premrl-Vojko (glej Slovenske partizanske brigade).
Leta 1983 je bila grobnica razglašena za kulturni spomenik.[2]
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 343". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ^ Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike, Ur.l. SRS, št. 33/83-1361.
