Grenlandski morski pes
| Grenlandski morski pes | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Chondrichthyes (hrustančnice) |
| Podrazred: | Elasmobranchii |
| Oddelek: | Selachii (morski psi) |
| Red: | Squaliformes |
| Družina: | Somniosidae |
| Rod: | Somniosus |
| Vrsta: | S. microcephalus |
| Dvočlensko ime | |
| Somniosus microcephalus (Bloch & J. G. Schneider, 1801) | |
 | |
| Območje razširjenosti | |
| Sinonimi | |
|
Seznam
| |
Grenlandski morski pes (znanstveno ime Somniosus microcephalus) je vrsta morskega psa iz družine Somniosidae. Je ena največjih vrst morskih psov in najdlje živeči znani vretenčar. Na podlagi radiokarbonskih analiz očesne leče ocenjujejo, da lahko posamezni osebki dosežejo starost približno 400 let.[2]
Vrsta je razširjena predvsem v hladnih vodah severnega Atlantskega oceana in Arktičnega oceana, kjer naseljuje globokomorska območja od celinskega pasu do velikih globin.[3]
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Grenlandski morski pes spada v rod Somniosus, ki vključuje več vrst globokomorskih morskih psov. Vrsta Somniosus microcephalus je bila prvič opisana leta 1801.
Opis
[uredi | uredi kodo]Grenlandski morski pes spada med največje plenilske ribe na svetu. Odrasli osebki običajno dosežejo dolžino med 2 in 4 metri, največji pa lahko presežejo 6 metrov. Telesna masa lahko presega 1000 kilogramov.[4]
Telo je podolgovato, valjasto in masivno. Koža je temno siva, rjavkasta ali skoraj črna. Hrbtni plavuti sta razmeroma majhni, prsni plavuti pa široki in zaobljeni. Repna plavut je asimetrična, spodnji krp pa je slabo razvit.
Oči so majhne, na njih pa pogosto zajedajo zajedavski ceponožci vrste Ommatokoita elongata. Prisotnost zajedavca lahko vpliva na vid, vendar se grenlandski morski pes pri iskanju plena v veliki meri zanaša na voh in druge čute.[4]
Anatomija in morfologija
[uredi | uredi kodo]Grenlandski morski pes ima mehko mišičnino in velika jetra, bogata z maščobami, ki prispevajo k vzgonu v globokem morju. Okostje je, tako kot pri drugih hrustančnicah, zgrajeno iz hrustanca.
V telesnih tekočinah vsebuje visoke koncentracije trimetilamin N-oksida (TMAO) in sečnine, ki omogočata delovanje beljakovin pri nizkih temperaturah in visokem tlaku. Zaradi visoke vsebnosti teh spojin je sveže meso za človeka strupeno, če ni ustrezno obdelano.[5]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Vrsta je razširjena v severnem Atlantskem oceanu in Arktičnem oceanu. Pojavlja se ob obalah Grenlandije, Islandije, Norveške, Kanade in Rusije, pa tudi v Barentsovem morju ter drugih severnih morskih območjih.[3]
Najpogosteje naseljuje globine med približno 200 in 1200 metri, občasno pa se pojavlja tudi na globinah več kot 2000 metrov. V arktičnih območjih lahko zaradi nizkih temperatur zaide tudi v plitvejše vode.
Biologija in vedenje
[uredi | uredi kodo]Grenlandski morski pes je izrazito počasi plavajoča vrsta. Počasna presnova in nizka hitrost plavanja sta prilagoditvi na življenje v hladnem globokomorskem okolju.[4]
V želodcih grenlandskih morskih psov so našli ostanke tjulnjev, rib, lignjev in drugih morskih organizmov, kar kaže na raznoliko prehrano. Ker je vrsta zelo počasen plavalec, način pridobivanja večjega plena še ni povsem pojasnjen. Domnevajo, da lahko lovi speče ali oslabljene tjulnje oziroma se prehranjuje tudi z mrhovino.[2][4]
Vrsta raste zelo počasi in spolno zrelost doseže šele pri starosti približno 100 do 150 let, kar je med najvišjimi znanimi vrednostmi pri vretenčarjih.[3]
Prehrana
[uredi | uredi kodo]Grenlandski morski pes je oportunistični plenilec in mrhovinar. Njegova prehrana je zelo raznolika ter vključuje različne vrste rib, glavonožce, rake in druge morske organizme. Pri večjih osebkih so bili najdeni tudi ostanki morskih sesalcev, med njimi tjulnjev.[4]
Zaradi počasnega načina plavanja in življenja v globokem morju način lova še ni popolnoma pojasnjen. Domnevajo, da lahko izkoristi oslabele ali speče živali, hkrati pa pomemben del prehrane predstavlja tudi mrhovina.[2]
Razmnoževanje
[uredi | uredi kodo]Grenlandski morski pes je ovoviviparen, kar pomeni, da se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi. O razmnoževanju vrste je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnih globokomorskih okoljih.[3]
Samice dosežejo spolno zrelost šele pri zelo visoki starosti, približno po več desetletjih ali celo več kot stoletju življenja. Zaradi počasne rasti in poznega razmnoževanja je vrsta občutljiva na povečane vplive človeka.[2]
Dolgoživost
[uredi | uredi kodo]Grenlandski morski pes velja za najdlje živečega znanega vretenčarja. Raziskava iz leta 2016 je z radiokarbonsko analizo očesnih leč pokazala, da so nekateri osebki lahko dosegli starost približno 400 let.[2]
Tako izjemna dolgoživost je povezana predvsem s počasno presnovo, hladnim življenjskim okoljem in zelo počasno rastjo. Zaradi teh značilnosti se populacije po izgubah obnavljajo zelo počasi.
Ekologija
[uredi | uredi kodo]Grenlandski morski pes ima pomembno vlogo v globokomorskih ekosistemih severnih oceanov. Kot velik plenilec vpliva na prehranjevalne povezave med različnimi morskimi organizmi.
Njegova prisotnost kaže na prilagojenost življenju v ekstremnih okoljih z nizko temperaturo, visokim tlakom in omejeno količino svetlobe.
Ogroženost
[uredi | uredi kodo]Po oceni Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) je grenlandski morski pes uvrščen med ranljive vrste (angleško Vulnerable), VU).[3]
Glavne potencialne nevarnosti predstavljajo predvsem zgodovinski in sedanji ribolovni pritiski. Vrsta je bila v preteklosti lovljena zaradi velikih jeter, iz katerih so pridobivali olje. Zaradi počasne rasti in poznega razmnoževanja se populacije obnavljajo zelo počasi.[3]
Danes neposreden ciljni ribolov ni več glavni vzrok ogroženosti, vendar lahko naključni ulov pri globokomorskem ribolovu še vedno vpliva na populacije.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kulka, D.W.; Cotton, C.F.; Anderson, B.; Derrick, D.; Herman, K.; Dulvy, N.K. (2020). »Somniosus microcephalus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2020 e.T60213A124452872. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T60213A124452872.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
- 1 2 3 4 5 Nielsen, J. G., Hedeholm, R. B., Heinemeier, J. idr. (2016). Eye lens radiocarbon reveals centuries of longevity in the Greenland shark (Somniosus microcephalus). Science.
- 1 2 3 4 5 6 IUCN Red List of Threatened Species. Somniosus microcephalus.
- 1 2 3 4 5 FishBase. Somniosus microcephalus.
- ↑ Compagno, L. J. V. (2005). Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date. FAO.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Nielsen, J. G., Hedeholm, R. B., Heinemeier, J. idr. (2016). Eye lens radiocarbon reveals centuries of longevity in the Greenland shark (Somniosus microcephalus). Science.
- Compagno, L. J. V. (2005). Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date. FAO.
- IUCN Red List of Threatened Species. Somniosus microcephalus.
- FishBase. Somniosus microcephalus.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- IUCN Red List
- FishBase
- Greenland Shark and Elasmobranch Education and Research Group
- Canadian Museum of Nature SV Greenland Shark
- »Somniosus microcephalus«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
```