Grb Hrvaške

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grb Hrvaške.

Grb Republike Hrvaške (hrvaško: Grb Republike Hrvatske) je sestavljen iz enega glavnega ščita in petih manjših ščitov, ki tvorijo krono nad glavnim ščitom.[1] Glavni grb je šahovnica, ki jo sestavlja 13 rdečih in 12 belih polj. V hrvaščini je neformalno znana tudi kot šahovnica.[2] Pet manjših ščitov predstavlja pet različnih zgodovinskih regij na Hrvaškem.[3]

Uradni opis[uredi | uredi kodo]

Hrvaška zakonodaja grb opisuje na naslednji način:

Grb Republike Hrvaške je zgodovinski hrvaški grb v obliki ščita, dvakrat vodoravno in navpično razdeljenega na petindvajset rdečih in belih (srebrnih) polj, tako da je prvo polje v zgornjem levem kotu rdeča. Nad ščitom leži krona s petimi konicami, rahlo obokanimi s konci, povezanimi z zgornjim levim in desnim delom ščita. Znotraj krone je pet manjših ščitov z zgodovinskimi hrvaškimi grbi, poravnanih od leve proti desni v naslednjem vrstnem redu: najstarejši znani hrvaški grb, grbi Dubrovniške republike, Dalmacije, Istre in Slavonije. Razmerje med višino polja glavnega ščita in višino manjših ščitov v kroni je 1:2,5, širina polja glavnega ščita in širino manjših ščitov v kroni pa 1:1. Najstarejši znani grb Hrvaške vsebuje v ščitu na svetlo modrem polju rumeno (zlato) šestkrako zvezdo z belim (srebrnim) polmesecem. Grb Dubrovniške republike vsebuje v ščitu na modrem polju dve rdeči palici. Dalmatinski kraki vsebujejo v ščitu na svetlo modrem polju tri rumene (zlate) kronane leopardove glave. Istrski kraki vsebujejo v ščitu na modrem polju rumeno (zlato) kozo, obrnjeno levo z rdečimi kopiti in rogovi.  Slavonski kraki vsebujejo na svetlo modrem polju dve vodoravni beli (srebrni) palici, med palicami rdeče polje, na katerem se v levo prikrade lasica. V zgornjem svetlo modrem polju je rumena (zlata) šestkraka zvezda. Grb je obrobljen rdeče.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ethnologia Europaea.
  2. "Stari grbovi zemalja Nezavisne Države Hrvatske". Vjesnik Arheološkog Muzeja U Zagrebu. January 1942.
  3. Bellamy, Alex J. (2003). The Formation of Croatian National Identity: A Centuries-old Dream. Manchester University Press. p. 36. ISBN 0-7190-6502-X.