Pojdi na vsebino

Grand Theft Auto: Vice City

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grand Theft Auto: Vice City
RazvijalciRockstar North[a]
ZaložnikiRockstar Games
ProducentiLeslie Benzies
Programerji
  • Obbe Vermeij
  • Adam Fowler
  • Alexander Roger
AnimatorAaron Garbut
Pisci
SkladateljLex Horton
SerijaGrand Theft Auto
PogonRenderWare
Okolje
Datum izida
29. oktober 2002
  • PlayStation 2
    • NA: 29. oktober 2002
    • EU: 8. november 2002
  • Windows
    • NA: 13. maj 2003
    • EU: 16. maj 2003
  • Xbox
    • NA: 4. november 2003
    • EU: 2. januar 2004
  • Mac OS X
  • 12. november 2010
  • iOS
  • 6. december 2012
  • Android
  • 12. december 2012
  • Fire OS
  • 15. maj 2014
ZvrstAkcijsko-pustolovska videoigra
Igralski načinienoigralski

Grand Theft Auto: Vice City (okrajšava GTA Vice City) je akcijsko-pustolovska igra iz leta 2002, ki jo je razvilo podjetje Rockstar North in izdalo podjetje Rockstar Games. Je četrta glavna igra v seriji Grand Theft Auto, po Grand Theft Auto III iz leta 2001, in šesta skupno. Gre za enoigralsko igro z zgodbo, ki se dogaja leta 1986 v izmišljenem Vice Cityju (ki temelji na Miamiju in Miami Beachu). Spremlja vzpon mafijca Tommyja Vercettija na oblast po izpustitvi iz zapora in rešitvi iz zasede ob poskusu preprodaje drog. Medtem ko išče odgovorne za napad, Tommy postopoma gradi kriminalni imperij, tako da prevzame oblast od drugih kriminalnih združb.

Igra se igra iz tretjeosebne perspektive, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprt svet igralcu omogoča prosto gibanje po Vice Cityju, ki je sestavljen iz dveh glavnih otokov. Zgodba igre temelji na številnih resničnih ljudeh in dogodkih v Miamiju, kot so Kubanci, Haitijci in motoristične tolpe, epidemija cracka v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, mafijski mamilarski baroni iz Miamija in prevlada glam metala. Na igro so vplivali tudi filmi in televizija tistega časa, predvsem Scarface in Miami Vice. Velik del razvojnega dela je predstavljalo ustvarjanje igralnega sveta, ki ustreza navdihu in časovnemu obdobju; razvojna ekipa je med ustvarjanjem sveta izvedla obsežne terenske raziskave v Miamiju. Igra je izšla oktobra 2002 za PlayStation 2.

Igra je prejela pohvale kritikov, predvsem na račun glasbe, igranja, zgodbe in oblikovanja odprtega sveta, čeprav je sprožila polemike glede upodobitve nasilja in rasnih skupin. Ob koncu leta je prejela nagrade več igričarskih publikacij in velja za eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol ter eno najboljših videoiger vseh časov. GTA Vice City je postala najbolje prodajana igra leta 2002 in ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z več kot 14,2 milijona prodanih izvodov. Skupno je bilo prodanih več kot 17,5 milijona izvodov. Za Windows in Xbox je izšla leta 2003, v letu 2010 so sledile izboljšane in mobilne različice, leta 2021 pa še prenovljena izdaja. Sledila sta Grand Theft Auto: San Andreas (2004) in predzgodba Grand Theft Auto: Vice City Stories (2006).

Igranje

[uredi | uredi kodo]

Grand Theft Auto: Vice City je akcijsko-pustolovska igra, ki se igra iz tretjeosebne perspektive. Igralec nadzoruje kriminalca Tommyja Vercettija in opravlja misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napreduje skozi zgodbo. Hkrati je mogoče imeti na voljo več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralec počaka na nadaljnja navodila ali dogodke. Zunaj misij se lahko igralec prosto giblje po odprtem svetu igre in ima možnost opravljanja neobveznih stranskih misij.[3] Svet, sestavljen iz dveh glavnih otokov in več manjših območij, je po površini veliko večji kot v prejšnjih delih serije.[b] Otoki igralcu postanejo dostopni, ko napreduje skozi zgodbo.[5]

V nasprotju s predhodno igro lahko igralec v Vice Cityju vozi motocikel.

Igralec lahko teče, skače ali vozi vozila, da se giba po svetu igre. Za boj proti sovražnikom lahko napade od blizu, uporabi strelno orožje ali eksploziv. Strelno orožje vključuje orožje, kot so Colt Python, mitraljez M60 in minigun.[6][7] Tridimenzionalno okolje igre omogoča prvoosebni pogled med merjenjem z ostrostrelsko puško in metalcem raket. Poleg tega igra igralcu omogoča streljanje med vožnjo tako, da se v vozilu obrne bočno.[8][9] Široko paleto orožja je mogoče kupiti pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, pobrati po tleh, pridobiti od mrtvih sovražnikov ali najti po mestu.[10]

Med bojem proti sovražnikom se lahko kot pomoč uporabi samodejno merjenje.[11] Če igralec utrpi poškodbe, se njegov merilnik zdravja lahko v celoti regenerira z uporabo dodatkov za zdravje.[12] Neprebojni jopič se lahko uporablja za absorpcijo strelov in eksplozivne škode, vendar se pri tem porablja.[13] Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igra ustavi in igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi vse orožje in jopič ter nekaj denarja.[5] Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko organi pregona v igri odzovejo, kar je prikazano na merilniku »iskanja« na zaslonu, ki se v intenziteti povečuje, ko igralec stori več kaznivih dejanj. Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja, in višja kot je stopnja, močnejši je odziv organov pregona[5] – pri najvišji stopnji šestih zvezdic se v lov za igralcem podajo policijski helikopterji in vojska, ki ga želijo ubiti.[8]

V zgodbi Tommy srečuje like iz različnih tolp. Ko igralec opravlja misije za različne tolpe, ga drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko ga člani rivalnih tolp prepoznajo kot sovražnika in nato streljajo za njim po mestu. Med prostim potepanjem po svetu igre se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igra policista, gasilca, reševalca ali taksi službe. Dokončanje teh dejavnosti do določenih stopenj igralcu prinese nagrade, specifične za kontekst.[9] Ko Tommy gradi svoj kriminalni imperij, lahko igralec kupi številne nepremičnine, razporejene po mestu, med katerimi nekatere služijo kot dodatna skrivališča, kjer je mogoče zbirati orožje in shranjevati vozila.[14] Obstajajo tudi različna podjetja, ki jih je mogoče kupiti, vključno s pornografskim filmskim studiem, taksi podjetjem in več zabavnimi klubi. Vsaka poslovna nepremičnina ima določene naloge, kot sta izločanje konkurence ali kraja opreme. Ko so vse naloge opravljene, začne nepremičnina ustvarjati stalen dohodek, ki je na voljo igralcu.[8]

Zgodba

[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 je mafijec Tommy Vercetti (Ray Liotta) izpuščen iz zapora po petnajstletni kazni zaradi umora. Njegov šef Sonny Forelli (Tom Sizemore), ki želi vzpostaviti trgovino z drogami na jugu, pošlje Tommyja v Vice City, da bi skupaj s prevarantskim odvetnikom Kenom Rosenbergom (William Fichtner) nadzoroval pomemben posel z drogami. Dogovorjeno izmenjavo iz zasede napadejo neznani napadalci, ki jim Tommy in Ken komaj pobegneta. Sonny od Tommyja, ko mu ta sporoči novico, zahteva, da dobi nazaj droge in denar, ki mu ga je dal za izmenjavo, sicer bodo sledile posledice. Ken, ki išče informacije, Tommyja napoti k upokojenemu polkovniku Juanu Garcii Cortezu (Robert Davi), ki je pomagal pri organizaciji posla. Cortez, ki izrazi obžalovanje zaradi zasede, obljubi, da bo ugotovil, kdo je organiziral zasedo.

Med preiskavo se Tommy sreča z več ljudmi, ki mu ponudijo pomoč, vključno z glasbenim producentom Kentom Paulom (Danny Dyer), ki vzdržuje stike z mestnim kriminalnim podzemljem, Lanceom Vanceom (Philip Michael Thomas), ki je sodeloval pri poslu in v zasedi izgubil brata, teksaškim tajkunom Averyjem Carringtonom (Burt Reynolds), ki v zameno prosi Tommyja za pomoč pri več poslih, in mamilarskim šefom Ricardom Diazom (Luis Guzmán), ki zaposli tako Tommyja kot Lancea. Sčasoma Cortez začne izražati svoje sume, da je zasedo organiziral Diaz. Po nadaljnji preiskavi Lance odkrije, da je to res, in kljub Tommyjevem svarilu poskuša sam ubiti Diaza, a ga ujamejo. Ko Tommy reši Lancea, vdreta v Diazovo vilo in Diaza ubijeta.

Po Diazovi smrti Tommy prevzame njegovo premoženje in na Averyjev predlog poskuša razširiti svoj novi kriminalni imperij tako, da podjetja sili, da mu plačujejo denar za zaščito, in odkupuje skoraj bankrotirana podjetja, ki jih uporablja kot krinko za nezakonite operacije. Tommy ustanovi svojo tolpo, da bi zaščitil svoja podjetja pred tekmeci, in pomaga več vidnim voditeljem tolp v upanju, da bodo podprli njegovo širitev. Cortezu pomaga pobegniti iz mesta z ukradeno vojaško opremo. Sčasoma Sonny odkrije, da je Tommy pridobil popoln nadzor nad trgovino z drogami v Vice Cityju, ne da bi pri tem vključil družino Forelli. Razjarjen zaradi njegove neodvisnosti pošlje mafijce, da na silo izterjajo denar od Tommyjevih podjetij. Tommy v odgovor ubije Sonnyjeve može in prekine stike z njim.

Ko izve, da bo Sonny osebno prišel v Vice City, da bi izterjal tisto, kar verjame, da mu pripada, se Tommy pripravi, da mu bo plačal davek s ponarejenim denarjem. Vendar Sonny razkrije, da je bil odgovoren za Tommyjevo aretacijo pred petnajstimi leti in da je sedaj Lance izdal Tommyja in se povezal s družino Forelli, saj se je v Tommyjevi prisotnosti od njegovega vzpona na oblast počutil zapostavljenega. V Tommyjevi vili pride do streljanja, med katerim Tommy prepreči Forellijevim, da bi mu ukradli denar, in ubije Lancea zaradi njegove izdaje. Na koncu ubije tudi Sonnyja. Ko panični Ken prispe na kraj obračuna, ga Tommy hitro pomiri, da je zdaj vse v redu, saj se je končno uveljavil kot nesporni kriminalni šef Vice Cityja.

Razvoj

[uredi | uredi kodo]
A middle-aged man looking towards the camera.
Leslie Benzies
A bald middle-aged man smiling at the camera.
Dan Houser
A middle-aged man with brown hair and a bushy brown beard smiling at the camera.
Sam Houser
Benzies je igro produciral skupaj z Danom Houserjem, ki je obenem soavtor zgodbe. Sam Houser, predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.[15]

Osemnajstmesečni razvoj igre Grand Theft Auto: Vice City je vodila osrednja 50-članska ekipa Rockstar North.[16] Polna produkcija se je začela konec leta 2001, ko so zaključevali z igro Grand Theft Auto III.[17] Medtem ko je zgodnji razvoj zajemal le ustvarjanje 3D-modelov, je izvršni producent Sam Houser dejal, da se je razvoj »začel zares v začetku leta 2002« in je trajal približno devet mesecev.[18] Po izidu različice Grand Theft Auto III za Windows je razvojna ekipa razpravljala o izdelavi razširitvenega paketa za igro, ki bi dodal novo orožje, vozila in misije. Po nadaljnji razpravi se je ekipa odločila, da bo ta koncept postal samostojna igra, torej GTA Vice City.[19]

Igra je bila napovedana na sejmu Electronic Entertainment Expo 22. maja 2002.[20] Takrat je bila najdražja igra založbe Rockstar North, z razvojnim proračunom v višini pet milijonov ameriških dolarjev[21] in marketinškim proračunom v višini 13,2 milijona ameriških dolarjev.[22] 5. septembra 2002 je Rockstar sporočil, da je bil datum izida, 22. oktober, prestavljen na 29. oktober, da bi zadostili zahtevam razvoja.[23] Do 15. oktobra 2002 se je razvoj igre ustavil, saj je bila poslana v proizvodnjo.[24] V Severni Ameriki je izšla za PlayStation 2 29. oktobra 2002, v Evropi pa 8. novembra.[25] Capcom je igro na Japonskem izdal 20. maja 2004 za PlayStation 2 in Windows.[26] Igra je bila v Rockstar Games Launcher dodana septembra 2019.[27]

Oblikovanje odprtega sveta

[uredi | uredi kodo]

Igra se dogaja leta 1986 v izmišljenem Vice Cityju, ki je v veliki meri zasnovano na mestu Miami.[28] Vice City se je prej pojavil v originalnem Grand Theft Auto (1997). Razvojna ekipa se je odločila, da bo lokacijo ponovno uporabila in vključila ideje iz studia in s strani oboževalcev.[29] Želeli so napraviti satiro lokacije, ki ni sodobna, za razliko od Liberty Cityja iz Grand Theft Auto III.[17] Ekipa je želela izbrati lokacijo, ki bi imela številne podobnosti in razlike z New Yorkom – navdihom za Liberty City – kar jih je sčasoma pripeljalo v Miami, ki ga je producent Leslie Benzies opisal kot »mesto zabave, polno sonca, morja in seksa, a z istim temnim robom pod njimi«.[19] Sam Houser ga je označil za »obdobje kriminala, ko se sploh ni zdelo, da gre za kriminal ... bilo je popolnoma obrnjeno obdobje, od začetka do konca«.[15] Ekipa je nameravala Vice City spremeniti v »živo, dihajoče mesto«, kjer bi igralec imel občutek, kot da »življenje še vedno teče naprej«, tudi ko se protagonist nahaja v stavbi.[30]

Videz sveta v igri, zlasti oblačila in vozila, odražajo njeno okolje v osemdesetih letih 20. stoletja. Številne teme so izposojene iz kriminalnih filmov Scarface (1983) in Carlito's Way (1993),[28] slednji zaradi karakterizacije in niansirane upodobitve kriminalcev. Velik vpliv je imela tudi televizijska serija Miami Vice (1984–1989), ki jo je ekipa redno gledala med razvojem.[31] Umetniški direktor Aaron Garbut je serijo uporabil kot referenco za posnemanje neonske osvetlitve.[15] Poustvarjanje okolja osemdesetih let 20. stoletja ekipi ni predstavljalo posebnega izziva zaradi posebne kulture tistega časa in poznavanja tega obdobja.[31] Umetniška ekipa je imela na voljo veliko raziskav, pa tudi referenčne fotografije, ki so jih posneli drugi člani razvojne ekipe. Ekipa je kmalu po zaključku razvoja igre Grand Theft Auto III organizirala terenske raziskovalne izlete v Miami, se razdelila v manjše ekipe in opazovala ulice.[31][32]

Zgodba in liki

[uredi | uredi kodo]
Ray Liotta je posodil glas protagonistu Tommyju Vercettiju.[33]

Ekipa je porabila nekaj časa za »reševanje uganke« govorečega protagonista, kar je opazno odstopanje od tihega protagonista Clauda v igri Grand Theft Auto III.[34] Ray Liotta je upodobil protagonista Tommyja Vercettija in vlogo opisal kot zahtevno: »Ustvarjaš lik, ki ga prej ni bilo ... To je tako intenzivno.« Med snemanjem njegovih nastopov je ekipa uporabila modri zaslon, da je Liotti omogočil vizualizacijo, »kako se bo vse premikalo«.[33] Ekipa si je prizadevala, da bi igralec začutil »resnično afiniteto« do Tommyja, tako da je dala prednost pripovedi.[17] Dan Houser je Tommyja opisal kot »močnega in nevarnega ter pripravljenega čakati na pravo priložnost«.[32] Režiser Navid Khonsari je občasno ugotavljal, da je z Liotto težko delati.[35] Sam Houser je dejal: »V nekaterih delih je bil ... vživet v to, včasih pa ... je bil zelo temačen in ni mogel delati.«[36]

Večina animacij v igri je bila izvirnih, le nekaj pa si jih je sposodila iz igre Grand Theft Auto III. Za like je ekipa uporabila tehnike zajemanja gibanja in stop motion animacije. Vmesni prizori uporabljajo le prvo, medtem ko se za gibanje v igri uporablja kombinacija obeh tehnik. Ekipa je naletela na težave pri animiranju gibanja motorjev, deloma zaradi raznolikosti modelov.[37] Modeli pešcev v Vice Cityju uporabljajo različne vizualne stile, kar je oblikovalcem omogočilo ustvarjanje bolj realističnih likov. V svetu igre je 110 edinstvenih modelov pešcev poleg približno 50 likov nastopajočih v zgodbi. Vsak lik je upodobljen z dvakrat toliko poligoni in teksturami kot v Grand Theft Auto III.[28][32] Povečano število poligonov je vplivalo tudi na fiziko likov in izboljšalo vidike igranja, kot je natančnost zadetkov z orožjem.[38] Nekatere modele likov in dele zgodbe so navdihnili filmi, kot je Boter (1972), predstavitev igre pa akcijske televizijske oddaje iz osemdesetih let prejšnjega stoletja.[39] Interakcija med Tommyjem Vercettijem in Lanceom Vanceom je bila zasnovana tako, da je podobna odnosu med Sonnyjem Crockettom in Ricardom Tubbsom iz serije Miami Vice.[40]

Oblikovanje zvoka in glasbena produkcija

[uredi | uredi kodo]

Igra vsebuje 8000 vrstic posnetih dialogov, kar je štirikrat več kot v igri Grand Theft Auto III.[32] Vsebuje več kot 90 minut vmesnih prizorov in devet ur glasbe,[32] z več kot 113-imi pesmimi in oglasi.[41] Ekipa je uživala v izzivu ustvarjanja zvočne podlage za igro, še posebej v nasprotju z glasbo iz igre Grand Theft Auto III, ki jo je Sam Houser opisal kot »očitno satirično in namenjeno sami sebi«.[18] Pri razvoju radijskih postaj je ekipa želela okrepiti okolje igre z zbiranjem različnih pesmi iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, kar je zahtevalo obsežne raziskave.[42] Radijske postaje je založba Epic Records izdala na sedmih albumih pod naslovom Grand Theft Auto: Vice City Official Soundtrack Box Set – skupaj z igro oktobra 2002.[43][44] GTA Vice City vsebuje približno trikrat več pogovornih radijskih oddaj kot Grand Theft Auto III. Producent in voditelj pogovornih oddaj Lazlow Jones je izjavil, da je majhen odstotek poslušalcev postaj, ki dejansko pokličejo, »nor«. V igri so razvijalci »poudarili ekstremnost« in »zadevo dvignili na še višjo raven«. Dan Houser je menil, da pogovorne postaje dajejo igrinemu svetu globino.[45]

Sprejem

[uredi | uredi kodo]

Odziv kritikov

[uredi | uredi kodo]

Grand Theft Auto: Vice City je ob izidu prejel pohvale kritikov. Metacritic je na podlagi 62-ih ocen izračunal povprečno oceno 95 od 100, kar pomeni »splošno odobravanje«. Je najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 po mnenju Metacritica leta 2002[46] in peta najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 nasploh, skupaj s številnimi drugimi.[c] Recenzentom sta bila všeč zvok in glasba igre,[3][8] odprto igranje[47][49] in zasnova odprtega sveta,[5][48] obenem pa so podali nekaj kritik glede upravljanja in tehničnih težav.[9][14] Douglass Perry iz IGN-ja jo je razglasil za »eno najbolj impresivnih iger leta 2002«,[49] Raymond Padilla iz GameSpyja pa je igralsko izkušnjo označil za »globoko, prijetno in edinstveno«.[48]

Recenzenti so misije na splošno ocenili kot izboljšavo v primerjavi z Grand Theft Auto III, čeprav so nekateri opazili občasno nerodnost in frustracije.[9][48] Perry iz IGN-a je zapisal, da misije v igri igralcu dajejo »močnejši občutek, da je v zgodbi znotraj sveta, ki resnično obstaja«.[49] Matt Helgeson iz Game Informerja je menil, da so misije bolj kompleksne,[47] Scott Alan Marriott iz AllGame pa, da se je zaradi tega izboljšala zgodba. Marriott je dodal, da je glavni lik Tommy bolj privlačen kot Claude iz Grand Theft Auto III.[3] Perry iz IGN-a je menil, da je Rockstar »našel pravo osebo in izbral pravo možnost«,[49] v Edgeu pa so zapisali, da Tommy »izžareva karizmo«, pri čemer so pohvalili igro Raya Liotte.[14]

Recenzenti so pohvalili odprti svet igre, mnogi so menili, da vsebuje več podrobnosti in se zdi bolj živa kot njeni predhodniki.[3][5] Padilla iz GameSpyja je Vice Cityjem označil za boljšega od Liberty Cityja iz Grand Theft Auto III in izpostavil raven podrobnosti.[48] Ben Silverman iz Game Revolutiona je zapisal, da je globina igre »brez primere«, in pohvalil realizem ter podrobnosti sveta,[8] medtem ko je Marriott iz AllGamea pohvalil »ambiciozen obseg oblikovanja«.[3]

Marriott iz AllGame-a je GTA Vice City označil za »nepozabno poslušalsko izkušnjo«,[3] Perry iz IGN-a pa je glasbo razglasil za »najbolj impresiven seznam pesmi v igri«.[49] Mnogi recenzenti so pohvalili radijske postaje in pogovorne radijske oddaje v igri[5][9] in izrazili mnenje, da zbirka licencirane glasbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja v igri ustreza tonu in časovnemu obdobju sveta.[8][48] Pohvale je prejela tudi glasovna igra.[47] Jeff Gerstmann iz GameSpota je zasedbo likov opisal kot »barvito in nepozabno«,[9] Perry iz IGN-ja pa je glasovno igro označil za »eno najboljših te vrste«.[49] Silverman iz Game Revolutiona je menil, da igra »daje zgodbi verodostojnost«.[8]

Mnogi recenzenti so ugotovili, da igra ponuja večjo raznolikost vozil kot Grand Theft Auto III,[5][47][48] in da jih je lažje upravljati.[8] Gerstmann iz GameSpota je vožnjo označil za »vznemirljivejšo in nevarnejšo«,[9] Perry iz IGN-a pa je menil, da so kontrole motornega kolesa zadovoljive.[49] Poleg vodljivosti vozila so kritiki opazili izboljšave v mehaniki merjenja in streljanja, čeprav so še vedno zaznali težave.[3][8][9][49] Helgeson iz Game Informerja je dodal, da je »merjenje izboljšano do te mere, da je boj lahko dejansko zabaven«.[47]

Nekateri recenzenti so opazili izboljšano razdaljo izrisovanja v primerjavi z Grand Theft Auto III, čeprav so mnogi opazili padec hitrosti sličic med sekvencami, ki so zahtevne do strojne opreme.[9][48][49] Spremembe v modelih likov so polarizirale ocene - medtem ko sta Padilla iz GameSpyja in Perry iz IGN-a opazila izboljšanje modelov likov,[48][49] je Tom Bramwell iz Eurogamerja menil, da je »noro videti, da modeli likov ... sploh niso bili izboljšani«.[5] Umetna inteligenca v igri in dolgi časi nalaganja so bili v ocenah pogosto kritizirani,[5][9][14] mnogi recenzenti pa so opozorili na nerodne kote kamere in okolje med igranjem.[3][14][47]

Različica za Windows

[uredi | uredi kodo]

Ko je bila igra GTA Vice City maja 2003 izdana za Windows, je prejela podobne kritiške pohvale. Metacritic je na podlagi 30-ih ocen izračunal povprečno oceno 94 od 100, kar pomeni »splošno odobravanje«.[51] Leta 2003 je bila to najvišje ocenjena igra za Windows na Metacriticu.[57] Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave,[11][54][56] na splošno so podali pohvale glede izboljšav upravljanja.[52][53][55]

Vizualna podoba te izdaje je bila deležna pozitivnih odzivov recenzentov. Mark Hoogland iz AllGamea je pohvalil izboljšane podrobnosti avtomobilov, teksture okolja in vremenske učinke.[52] Greg Kasavin iz GameSpota je bil podobnega mnenja in je opozoril na občasne padce hitrosti izrisovanja sličic.[11] Sal Accardo iz GameSpyja je pohvalil izboljšave razdalje izrisovanja in ugotovil zelo malo težav s teksturami.[54] Steve Butts iz IGN-a je ocenil, da so sistemske zahteve razumne za razliko od Grand Theft Auto III, pohvalil je tudi hitrejše čase nalaganja.[55] Martin Taylor iz Eurogamerja je bil kritičen do vizualne podobe in izjavil, da višje ločljivosti »niso prijazne do splošne vizualne kakovosti«, kritiziral pa je tudi strojne zahteve.[53]

Spremembe upravljanja so bile na splošno dobro sprejete. Večina recenzentov je menila, da je mehanika merjenja in streljanja izboljšana z upravljanjem z miško in tipkovnico.[11][55] Taylor iz Eurogamerja jo je označil za »veliko bolj tekočo«,[53] Accardo iz GameSpyja pa je zapisal: »Preprosto ni nadomestila za merjenje z miško«.[54] Vendar so bile spremembe upravljanja vozil deležne številnih kritik.[5] Butts iz IGN-a je menil, da so »zanič«.[55] Hoogland iz AllGamea je napisal, da so kontrole sčasoma postale »prizanesljivejše«.[52]

Mobilna različica

[uredi | uredi kodo]

Ko je bila igra GTA Vice City decembra 2012 izdana za mobilne naprave,[65][66] je prejela »na splošno ugodne« ocene. Metacritic je na podlagi 19-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.[58] Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,[2][59] kritike pa so bile uperjene v upravljanje na zaslonu na dotik.[62][60]

Vizualna podoba te različice je bila dobro sprejeta. Chris Carter iz Destructoida je menil, da se »[ujema] z neonskimi in svetlimi pastelnimi barvami« ter dodal, da »novi svetlobni učinki in izpopolnjen mehanizem resnično omogočajo, da igra izstopa kot še nikoli«.[59] Justin Davis iz IGN-a je pohvalil posodobljene modele likov, osvetlitev in teksture,[2] Eric Ford iz Touch Arcadea pa je opozoril, da je »vizualna podoba izboljšana, vendar ne drastično«.[61] Avtorji pri NowGamerju so ugotovili, da mobilni prikaz izboljša vizualni užitek v igri kljub težavam z originalno igro.[63] Tom Hoggins iz The Telegrapha je opazil nekaj težav z modeli likov, vendar je zapisal tudi, da »mesto izgleda odlično«.[64]

Večina recenzentov je kritizirala upravljanje na dotik v prenosu igre. Mark Brown iz Pocket Gamerja jih je ocenil kot »neidealne«, vendar je opozoril, da je bilo tako tudi v originalni igri,[60] medtem ko je Scott Nichols iz Digital Spyja menil, da je igra »le še bolj zapletla [upravljanje]«.[62] Davis iz IGN-a je bil hvaležen za dodatek prilagodljivega upravljanja in je zapisal, da» izkušnjo naredi veliko bolj nadzorljivo«,[2] Ford iz Touch Arcadea pa je zelo cenil prizadevanja razvijalca, da bi »situacijo naredil znosno«.[61] Carter iz Destructoida je pohvalil upravljanje, kljub temu da je opazil nerodno gibanje likov,[59] medtem ko je Hoggins iz The Telegrapha menil, da je upravljanje »veliko bolj dovršeno« kot v mobilni različici igre Grand Theft Auto III.[64]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Igra Grand Theft Auto: Vice City je prejela več nominacij in nagrad igričarskih publikacij. Na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement je bila nominirana za šest nagrad,[67] od katerih je osvojila nagrado za konzolno akcijsko/pustolovsko igro leta.[68] Naslednje leto je bila nominirana za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta.[67] Na prvi podelitvi nagrad British Academy Games je bila zmagovalka podelitve z osmimi nominacijami in šestimi nagradami, vključno z najboljšo igro za PlayStation 2,[69] najboljšo igro za osebni računalnik,[70] najboljšo akcijsko igro,[71] najboljšim oblikovanjem[72] in najboljšim zvokom.[73] Podobno je bila razglašena za najboljšo igro za PlayStation 2 na podelitvi nagrad Golden Joystick[74] in s strani Entertainment Weeklyja,[75] IGN-a[76] in GameSpota.[77] Prejela je tudi prestižno nagrado Ultimate Game of the Year na podelitvi nagrad Golden Joystick.[78] GameSpot ji je podelil nagrade za najboljšo akcijsko/pustolovsko igro,[79] najboljšo glasbo[80] in najboljšo grafiko (tehnično in umetniško).[81][82] IGN jo je nagradil kot najboljšo akcijsko/pustolovsko igro,[83] bila pa je tudi na drugem mestu po izboru bralcev.[84]

Prodaja

[uredi | uredi kodo]

V 24-ih urah po izidu je bila igra Grand Theft Auto: Vice City prodana v več kot 500.000 izvodih.[85] V dveh dneh po izidu je bila prodana v 1,4 milijona izvodih, s čimer je postala takrat najhitreje prodajana igra v zgodovini.[86] Bila je najbolje prodajana igra leta 2002 v Združenih državah Amerike.[87] Do leta 2004 je bilo prodanih 5,97 milijona izvodov,[88] do decembra 2007 pa 8,20 milijona.[89] Julija 2006 jo je revija Next Generation uvrstila med najbolje prodajane igre, izdane za PlayStation 2, GameCube ali Xbox med januarjem 2000 in julijem 2006 v Združenih državah Amerike, z ocenjenimi 7 milijoni prodanih izvodov in 300 milijoni ameriških dolarjev prihodkov.[90] Februarja 2005 je ponovno izšla kot del izbora PlayStation's Greatest Hits, kar kaže na visoko prodajo.[91] Na Japonskem je bila igra v prvem tednu prodana v približno 223.000 izvodih, do januarja 2008 pa v več kot 410.000.[92] V Združenem kraljestvu si je igra prislužila diamantno certifikacijo, kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.[93] Grand Theft Auto: Double Pack – paket, ki je vseboval Grand Theft Auto III in Grand Theft Auto: Vice City – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike[89] in več kot 1,25 milijona na Japonskem.[94] GTA Vice City je bila ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 s 14,2 milijona prodanih izvodov,[95] do marca 2008 pa je bila prodana v 17,5 milijona izvodov na vseh platformah.[96]

Kontroverznosti

[uredi | uredi kodo]

Podobno kot njeni predhodniki je bila tudi igra GTA Vice City označena za nasilno in eksplicitno ter s strani številnih interesnih skupin za kontroverzno.[97][98][99][100] Peter Hartlaub iz SFGatea je opozoril na »nesmiselno nasilje« v igri, vendar ga je pripisal poskusu razvijalcev, da bi dosegli pristnost.[101] Jeremy Pope, ki je sodeloval pri razvoju različnih Rockstarjevih iger, vključno z GTA Vice City, se je zaobljubil, da ne bo nikoli več delal na nasilnih igrah zaradi njihovega prikazovanja v prevladujočih medijih.[102] Za avstralski trg je bila igra predhodno predelana, da je prejela klasifikacijo MA15+.[103] Leta 2010 je v regiji izšla necenzurirana različica, ki je ohranila svojo klasifikacijo.[104]

Igra igralcu omogoča boj proti priseljenskim tolpam, ki jih sestavljajo Haitijci (na sliki) in Kubanci, misije pa vključujejo boj proti obema tolpama. Organizacije za državljanske pravice so igro obtožile, da spodbuja etnično nasilje in vsebuje diskriminatorne izraze.

Novembra 2003 sta dve združenji Haitijcev v ZDA v New Yorku organizirali protest, na katerem sta javno kritizirali igro, češ da igralca poziva k nasilju do haitijskih priseljencev in da Haitijce prikazuje kot »nasilneže, tatove in preprodajalce drog«.[105] Rockstar se je v odgovoru odzval s sporočilom za javnost, v katerem se je opravičil in priznal zaskrbljenost, vendar je vztrajal, da je treba nasilje obravnavati v kontekstu igre, ki vsebuje tudi nasilje nad drugimi etničnimi skupinami.[106] Ko je župan New Yorka Michael Bloomberg zagrozil distributerju Take-Two Interactive s pravnimi ukrepi, se je podjetje opravičilo in odstranilo žaljive izjave iz novih izvodov igre.[107] Januarja 2004 je večinski haitijsko-ameriški svet Severnega Miamija izdal odlok o prepovedi prodaje ali izposoje nasilnih iger osebam, mlajšim od 18 let, brez dovoljenja staršev. Predlog, ki ga je očitno sprožila igra GTA Vice City, je podprl župan Severnega Miamija Josaphat Celestin, ki je izjavil: »Ne verjamemo, da je bil prvi amandma napisan za zaščito tistih, ki želijo spodbujati nasilje.«[108] Primer je bil kasneje prestavljen z višjega zveznega na nižje državno sodišče.[109]

7. junija 2003 je 18-letni Devin Moore ustrelil in ubil dva alabamska policista in dispečerja, nato pa pobegnil v patruljnem avtomobilu. Kasneje so ga prijeli. V izjavah policiji naj bi Moore dejal: »Življenje je kot videoigra. Vsakdo mora kdaj umreti.«[110] Proti družbam Rockstar Games, Take-Two Interactive, Sony Computer Entertainment, GameStop in Wal-Mart je bila vložena 600 milijonov dolarjev vredna tožba, v kateri so trdili, da je Moore pogosto igral GTA Vice City in da so ga njegove izkušnje z igro pripeljale do storitve kaznivih dejanj. Odvetnik tožnikov Jack Thompson je trdil, da je Moore umore zagrešil zaradi grafične narave igre.[111] Thompson se je novembra 2005 umaknil iz primera Strickland proti Sonyju,[112] potem ko ga je sodnik obtožil neprofesionalnega ravnanja.[113] Marca 2006 je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo obtožencev na zavrnitev primera.[114]

Septembra 2006 je Thompson vložil še eno tožbo v višini 600 milijonov dolarjev proti Codyju Poseyju in družbam Rockstar Games, Take-Two Interactive in Sony Computer Entertainment.[115][116] V tožbi je bilo navedeno, da je 14-letni Posey obsesivno igral igro, preden je na ranču v Hondu v Novi Mehiki umoril svojega očeta, mačeho in polsestro.[117] Poseyjeva obramba je trdila, da ga je oče zlorabljal[118] in da je v času umorov jemal zdravilo Zoloft.[119] V tožbi je bilo navedeno, da se umori ne bi zgodili, če Posey ne bi obsesivno igral igre GTA Vice City.[120] Primer je bil decembra 2007 zavržen, saj Nova Mehika ni imela pristojnosti nad Sonyjem ali Take-Twojem.[121]

Julija 2017 je organizacija Psychic Readers Network (PRN) tožila Rockstar zaradi lika z imenom Auntie Poulet, češ da sta si lik in Youree Harris, ki mu je posodila glas, zelo podobna.[122] Brandon J. Huffman, odvetnik pri Odin Law and Media, je opozoril, da se je tožba PRN soočila z izzivi zaradi časa vložitve tožbe, saj je zastaralni rok za kršitev avtorskih pravic na okrožnem sodišču tri leta. Tožba je bila vložena skoraj 15 let po izidu igre. Huffman je dodal, da bi se Take-Two lahko skliceval, da je šlo za parodijo ali se poravnal zunaj sodišča, vendar da verjetno ne bo storil nič od tega.[123]

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Mike Snider iz USA Today je zapisal, da je GTA Vice City »dvignil standarde za videoigre«, pri čemer je navedel interaktivnost, nasilje in zvočne posnetke.[124] Tako Luke Plunkett iz Kotakuja kot Jeffrey L. Wilson iz PC Magazine sta označila GTA Vice City za najboljšo igro v seriji, Plunkett jo je imenoval tudi za »popolno izkušnjo Grand Theft Auto«.[125][126] Bralci revije Official UK PlayStation Magazine so GTA Vice City izbrali za četrto najboljšo igro za PlayStation, kar jih je bilo kdaj izdanih.[127] Leta 2006 se je GTA Vice City pojavil na seznamu 100 najboljših iger po izboru bralcev japonske revije Famitsu. Bil je ena redkih zahodnih iger na seznamu.[128] Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da je GTA Vice City poleg predhodnika Grand Theft Auto III in naslednika GTA San Andreas vodilni v trendu iger odprtega sveta.[31] Nova različica mesta Vice City se bo vrnila v Grand Theft Auto VI (2026).[129]

Izdaje za različne konzole

[uredi | uredi kodo]

Grand Theft Auto: Vice City je izšel za Windows 13. maja 2003 v Severni Ameriki in 16. maja v Evropi,[130] podpiral je višje ločljivosti zaslona in razdaljo izrisovanja ter imel podrobnejše teksture.[131] GTA Vice City je bil združen z Grand Theft Auto III v kompilaciji z naslovom Grand Theft Auto: Double Pack, ki je izšla za Xbox 4. novembra 2003 v Severni Ameriki[132] in 2. januarja 2004 v Evropi.[133] Različica za Xbox je imela podporo za izbiro glasbene podlage in izboljšan zvok, modele poligonov ter odseve v primerjavi s prejšnjimi različicami.[134] Double Pack je bil kasneje združen z GTA San Andreas v kompilaciji z naslovom Grand Theft Auto: The Trilogy, ki je izšla oktobra 2005.[135] Analitiki so napovedovali, da bo igra sčasoma izšla za GameCube,[136] vendar se to ni nikoli zgodilo.[137] Trilogija je izšla tudi za OS X 12. novembra 2010.[138]

Za deseto obletnico leta 2012 je War Drum Studios prenesel igro GTA Vice City na mobilne naprave, pri čemer je gradil na različici za Windows z izboljšano grafiko in prilagodljivo postavitvijo.[65] Za naprave iOS je izšla 6. decembra,[139] za Android 12. decembra po zamudi zaradi tehničnih težav,[140] za Fire OS pa 15. maja 2014.[141] Emulirana različica igre je izšla za PlayStation 3 30. januarja 2013 prek PS2 Classics v omrežju PlayStation Network.[142] Druga emulirana različica je izšla za PlayStation 4 5. decembra 2015, povečana na 1080p in s podporo za trofeje v igri.[143] Remaster različica iger trilogije s podnaslovom The Definitive Edition je izšla za Nintendo Switch, PlayStation 4, PlayStation 5, Windows, Xbox One in Xbox Series X/S 11. novembra 2021,[144] za Android in iOS pa 14. decembra 2023.[145] Izvirna igra je bila v pripravah na to izdajo odstranjena iz digitalnih trgovin,[144] kasneje pa je bila obnovljena v sklopu paketa v trgovini Rockstar Store.[146]

Osrednja ekipa šestih oboževalcev je igro predelala in jo decembra 2020 izdala kot izvršno datoteko, potem ko so na njej delali od maja tega leta. Projekt z naslovom reVC omogoča neuraden prenos igre na platforme, kot so Nintendo Switch, PlayStation Vita in Wii U.[147][148] Take-Two je februarja 2021 izdal zahtevo DMCA za odstranitev projekta.[149] Aprila je Theo, novozelandski razvijalec, ki je vzdrževal razcep izvorne kode, na GitHubu vložil nasprotno pritožbo, v kateri je trdil, da koda ne vsebuje nobenega izvirnega dela v lasti Take-Two Interactive. V skladu s pravili DMCA glede sporov je bila Theova vsebina po dveh tednih obnovljena.[150] 10. junija 2021 je ekipa, ki stoji za reVC, vložila nasprotno pritožbo. V skladu s pravili DMCA glede sporov je bila izvorna koda po dveh tednih obnovljena.[151] Septembra 2021 je Take-Two v Kaliforniji vložil tožbo proti programerjem, v kateri je trdil, da ti projekti predstavljajo kršitev avtorskih pravic.[152]

Ekipa ruskih igralcev igre je januarja 2025 izdala neuradno različico igre s pogonom za Grand Theft Auto IV s ciljem odpraviti zaznane težave z različico iz trilogije The Definitive Edition.[153][154] Pritožba na DMCA s strani Take-Two je povzročila izbris napovednika te različice in YouTube kanala, čeprav so nekateri novinarji opozorili, da bi odlok iz leta 2022, ki ščiti ruska podjetja pred uveljavljanjem avtorskih pravic s strani zahodnih podjetij (zaradi ruske invazije na Ukrajino), lahko zaščitil to delo in ekipo pred pravnimi ukrepi s strani Take-Two Interactive.[155][156] Tehnični direktor igre Obbe Vermeij je branil odločitev družbe in dejal, da ta izdelek »neposredno konkurira« njihovemu, čeprav je priznal, da bi bila odstranitev »lažje sprejemljiva, če bi [Rockstar] izdelal ustrezne predelave«.[157]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Različico za Xbox je razvil studio Rockstar Vienna.[1] Izdajo ob 10. obletnici pa War Drum Studios.[2]
  2. ↑ Umetniški direktor Aaron Garbut je izjavil, da je površina Vice Cityja skoraj dvakrat večja od površine Liberty Cityja v Grand Theft Auto III, ocenil jo je na več kot 4,25 kvadratnih kilometrov (1,64 kvadratnih milj).[4]
  3. ↑ Grand Theft Auto: Vice City si deli status pete najvišje ocenjene igre za PlayStation 2 na Metacriticu skupaj z Grand Theft Auto: San Andreas, Gran Turismo 3: A-Spec in Madden NFL 2003. Igre za PlayStation 2, ki so ocenjene bolje, so Tony Hawk's Pro Skater 3, Grand Theft Auto III, Resident Evil 4 in Metal Gear Solid 2: Sons of Liberty.[50]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Sinclair, Brendan (11. maj 2006). »Take-Two closes Rockstar Vienna«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  2. 1 2 3 4 5 Davis, Justin (18. december 2012). »Grand Theft Auto: Vice City iOS Review«. IGN. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 19. decembra 2012. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  3. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Marriott, Scott Alan. »Grand Theft Auto: Vice City – Review«. AllGame. All Media Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2014. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  4. ↑ »Grand Theft Auto: Vice City Level Design Q&A«. GameSpot. CBS Interactive. 28. februar 2003. Arhivirano iz spletišča dne 2. februarja 2015. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  5. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Bramwell, Tom (8. november 2002). »Grand Theft Auto: Vice City«. Eurogamer. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  6. ↑ Perry, Douglass C. (3. oktober 2002). »GTA: Vice City: Guns, Guns, and More Guns«. IGN. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 31. januarja 2017. Pridobljeno 8. julija 2016.
  7. ↑ Sulic, Ivan; Perry, Doug (7. april 2003). »Inside Vice City«. IGN. Ziff Davis. str. 3. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2018. Pridobljeno 9. julija 2016.
  8. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Silverman, Ben (1. november 2002). »Grand Theft Auto: Vice City Review«. Game Revolution. CraveOnline. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  9. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Gerstmann, Jeff (28. oktober 2002). »Grand Theft Auto: Vice City Review«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2013. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  10. ↑ Rockstar North 2002, str. 14.
  11. 1 2 3 4 5 Kasavin, Greg (23. maj 2003). »Grand Theft Auto: Vice City Review«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 14. oktobra 2013. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  12. ↑ Rockstar North 2002, str. 9.
  13. ↑ Speer, Justin (26. januar 2009). »Grand Theft Auto: Vice City Walkthrough«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2013. Pridobljeno 8. julija 2016.
  14. 1 2 3 4 5 6 »Grand Theft Auto: Vice City Review«. Edge. Future plc. 27. november 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. decembra 2012. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  15. 1 2 3 »The Making Of Grand Theft Auto: Vice City«. Edge. Future plc. 7. december 2012. str. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2012. Pridobljeno 10. julija 2016.
  16. ↑ Leland, John (27. oktober 2002). »Bigger, Bolder, Faster, Weirder«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2015. Pridobljeno 4. avgusta 2022.
  17. 1 2 3 »Rockstar Games – Design/Designer Information«. Design Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. novembra 2011. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  18. 1 2 »The Making Of Grand Theft Auto: Vice City«. Edge. Future plc. 7. december 2012. str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2012. Pridobljeno 10. julija 2016.
  19. ↑ Walker, Trey (22. maj 2002). »E3 2002: Grand Theft Auto: Vice City announced«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2016. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  20. ↑ Kushner 2012, str. 117.
  21. ↑ Parisi, Paula (10. avgust 2004). »Game points«. The Hollywood Reporter. Vol. 385, št. 7. Billboard Media LLC. Predloga:Gale.
  22. ↑ Gerstmann, Jeff (6. september 2002). »Grand Theft Auto: Vice City delayed«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2016. Pridobljeno 28. decembra 2017.
  23. ↑ Calvert, Justin (15. oktober 2002). »GTA: Vice City goes gold«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  24. ↑ »Rockstar Games Ships Grand Theft Auto: Vice City for PlayStation-R-2 Computer Entertainment System« (tiskovna objava). Take-Two Interactive. 29. oktober 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2022. Grand Theft Auto: Vice City is currently available at stores in North America, and will be available in Europe on November 8th.
  25. ↑ Hitmitsu, Suppai (23. april 2004). »Capcom Announces Vice City Campaign«. IGN. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 15. februarja 2015. Pridobljeno 8. novembra 2021.
  26. ↑ McAloon, Alissa (17. september 2019). »Rockstar Games now has its own game launcher on PC«. Gamasutra. UBM Technology Group. Arhivirano iz spletišča dne 26. septembra 2019. Pridobljeno 17. septembra 2019.
  27. 1 2 3 »Grand Theft Auto: Vice City Graphics Q&A«. GameSpot. CBS Interactive. 20. september 2002. Arhivirano iz spletišča dne 30. maja 2018. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  28. ↑ Sulic, Ivan; Perry, Doug (7. april 2003). »Inside Vice City«. IGN. Ziff Davis. str. 2. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2018. Pridobljeno 9. julija 2016.
  29. ↑ »Grand Theft Auto: Vice City Interaction Q&A«. GameSpot. CBS Interactive. 25. oktober 2002. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 10. septembra 2016.
  30. 1 2 3 4 Norris, Erik (6. december 2012). »Missing You: Looking Back at GTA: Vice City w/ Rockstar Games«. CraveOnline. Atomic Media. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 9. julija 2016.
  31. 1 2 3 4 5 Perry, Douglass C. (oktober 2002). »Grand Theft Auto: Vice City«. IGN Unplugged (17). Ziff Davis: 8–15.
  32. 1 2 »The Voice of Vice City«. IGN. Ziff Davis. 25. oktober 2002. Arhivirano iz spletišča dne 3. novembra 2012. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  33. ↑ McInnis, Shaun (21. oktober 2011). »Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 19. oktobra 2013. Pridobljeno 10. julija 2016.
  34. ↑ Kushner 2012, str. 118.
  35. ↑ »Sam Houser: "GTA IV crazier than ever"«. GamesRadar. Future plc. 11. marec 2008. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 9. oktobra 2016.
  36. ↑ »Grand Theft Auto: Vice City Animation Q&A«. GameSpot. CBS Interactive. 28. februar 2003. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 10. septembra 2016.
  37. ↑ »Grand Theft Auto: Vice City Physics Q&A«. GameSpot. CBS Interactive. 15. marec 2003. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  38. ↑ Sulic, Ivan; Perry, Doug (7. april 2003). »Inside Vice City«. IGN. Ziff Davis. str. 1. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2018. Pridobljeno 9. julija 2016.
  39. ↑ »The Making Of Grand Theft Auto: Vice City«. Edge. Future plc. 7. december 2012. str. 4. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2012. Pridobljeno 10. julija 2016.
  40. ↑ Sulic, Ivan; Perry, Doug (7. april 2003). »Inside Vice City«. IGN. Ziff Davis. str. 4. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2018. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  41. ↑ Skipper, Ben (3. marec 2015). »Former Rockstar music director explains how GTA radio soundtracks are put together«. International Business Times. IBT Media. Arhivirano iz spletišča dne 20. junija 2016. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  42. ↑ Calvert, Justin (10. september 2002). »GTA: Vice City to be released alongside soundtracks«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  43. ↑ Calvert, Justin (3. oktober 2002). »GTA: Vice City soundtrack CD-ROM details«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  44. ↑ »Grand Theft Auto: Vice City Talk Radio Q&A«. GameSpot. CBS Interactive. 20. november 2003. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  45. 1 2 »Grand Theft Auto: Vice City for PlayStation 2 Reviews«. Metacritic. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 12. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  46. 1 2 3 4 5 6 7 Helgeson, Matt; Leeper, Justin. »The Winner, and Still Champion«. Game Informer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2003. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  47. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Padilla, Raymond (5. november 2002). »Grand Theft Auto: Vice City (PS2) – Review«. GameSpy. Ziff Davis. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2002. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  48. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Perry, Douglass C. (28. oktober 2002). »Grand Theft Auto: Vice City«. IGN. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 29. oktobra 2012. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  49. ↑ »All PlayStation 2 Video Game Releases«. Metacritic. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  50. 1 2 »Grand Theft Auto: Vice City for PC Reviews«. Metacritic. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 9. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  51. 1 2 3 4 Hoogland, Mark. »Grand Theft Auto: Vice City – Review«. AllGame. All Media Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. decembra 2014. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  52. 1 2 3 4 Taylor, Martin (2. junij 2003). »Grand Theft Auto: Vice City«. Eurogamer. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  53. 1 2 3 4 Accardo, Sal (9. maj 2003). »Grand Theft Auto: Vice City (PC) – Review«. GameSpy. Ziff Davis. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2003. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  54. 1 2 3 4 5 Butts, Steve (23. maj 2003). »GTA Vice City Review«. IGN. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2012. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  55. 1 2 Keil, Matt (16. julij 2003). »'Grand Theft Auto: Vice City' (PC) Review«. X-Play. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2003. Pridobljeno 15. decembra 2025 – prek TechTV.
  56. ↑ »Best PC Video Games for 2003«. Metacritic. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  57. 1 2 »Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews«. Metacritic. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 9. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  58. 1 2 3 4 Carter, Chris (11. december 2012). »Review: Grand Theft Auto: Vice City: 10 Year Anniversary«. Destructoid. ModernMethod. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2015. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  59. 1 2 3 Brown, Mark (6. december 2012). »Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition review«. Pocket Gamer. Steel Media. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  60. 1 2 3 Ford, Eric (31. december 2012). »'Grand Theft Auto: Vice City' Review – A Totally Rad Port (Review)«. Touch Arcade. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  61. 1 2 3 Nichols, Scott (11. december 2012). »Mobile review round-up: 'GTA: Vice City', 'KnightScape', more«. Digital Spy. Hearst Corporation. Arhivirano iz spletišča dne 22. novembra 2015. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  62. 1 2 »GTA: Vice City iPad Review«. NowGamer. Imagine Publishing. 7. december 2012. Arhivirano iz spletišča dne 21. decembra 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  63. 1 2 3 Hoggins, Tom (17. december 2012). »Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition review«. The Telegraph. Telegraph Media Group. Arhivirano iz spletišča dne 25. maja 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  64. 1 2 R* Q (26. oktober 2012). »Celebrating the Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary plus Details on the Upcoming Mobile Release«. Rockstar Newswire. Rockstar Games. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  65. ↑ R* Q (21. november 2012). »Grand Theft Auto: Vice City 10th Anniversary Edition Coming to iOS and Android Devices on December 6th«. Rockstar Newswire. Rockstar Games. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2016. Pridobljeno 30. aprila 2013.
  66. 1 2 »Grand Theft Auto: Vice City«. Academy of Interactive Arts & Sciences. Arhivirano iz spletišča dne 10. maja 2012. Pridobljeno 12. julija 2023.
  67. ↑ Colayco, Bob (4. marec 2003). »2002 AIAS award winners announced«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 19. maja 2014. Pridobljeno 12. julija 2023.
  68. ↑ »PS2 in 2004«. British Academy of Film and Television Arts. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  69. ↑ »PC in 2004«. British Academy of Film and Television Arts. Arhivirano iz spletišča dne 8. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  70. ↑ »Action Game in 2004«. British Academy of Film and Television Arts. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  71. ↑ »Design in 2004«. British Academy of Film and Television Arts. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  72. ↑ »Sound in 2004«. British Academy of Film and Television Arts. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  73. ↑ »Laureaci "Golden Joystick" wyłonieni« [The winners of the "Golden Joystick" chosen] (v poljščini). 23. november 2003. Arhivirano iz spletišča dne 15. decembra 2016. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  74. ↑ Kushner 2012, str. 129.
  75. ↑ »Best of 2002: Best Game of the Year«. IGN. Ziff Davis. 17. januar 2003. Arhivirano iz spletišča dne 8. novembra 2012. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  76. ↑ »GameSpot Presents: The Best and Worst of 2002 – Game of the Year on PlayStation 2«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2002. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  77. ↑ »Golden Joysticks Awards' Ultimate List of Ultimate Games: 1983–2014«. GamesRadar. Future plc. 15. oktober 2015. Arhivirano iz spletišča dne 8. marca 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  78. ↑ »GameSpot Presents: The Best and Worst of 2002 – Best Action Adventure Game on PlayStation 2«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2002. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  79. ↑ »GameSpot Presents: The Best and Worst of 2002 – Special AChievement Awards: Best Music on PlayStation 2«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2003. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  80. ↑ »GameSpot Presents: The Best and Worst of 2002 – Best Graphics (Technical) on PlayStation 2«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2002. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  81. ↑ »GameSpot Presents: The Best and Worst of 2002 – Best Graphics (Artistic) on PlayStation 2«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. decembra 2002. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  82. ↑ »PlayStation 2: Best of 2002: Adventure Game of the Year«. IGN. Ziff Davis. 17. januar 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2003. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  83. ↑ »2002 Overall Game of the Year«. IGN. Ziff Davis. 24. januar 2003. str. 3. Arhivirano iz spletišča dne 5. novembra 2012. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  84. ↑ Parker, Sam (30. oktober 2002). »Huge day-one sales for Vice City«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  85. ↑ Kushner 2012, str. 128.
  86. ↑ Radwick, Dora; Dolan, Sean P. (27. januar 2003). »The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record«. Port Washington, New York: NPD Group. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  87. ↑ »US Platinum Chart Games«. The MagicBox. 5. junij 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2004. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  88. 1 2 »US Platinum Chart Games«. The MagicBox. 27. december 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  89. ↑ Campbell, Colin; Keiser, Joe (29. julij 2006). »The Top 100 Games of the 21st Century«. Next Generation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2007. Pridobljeno 10. junija 2025.
  90. ↑ Marriott, Scott Alan. »Grand Theft Auto: Vice City [Greatest Hits] – REview«. AllGame. All Media Network. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. decembra 2014. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  91. ↑ »Sony PS2 Japanese Ranking«. Japan Game Charts. 13. januar 2008. Arhivirano iz spletišča dne 16. januarja 2008. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  92. ↑ »ELSPA Sales Awards: Diamond«. Entertainment and Leisure Software Publishers Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2010. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  93. ↑ »Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)«. Shrine of Data (v japonščini in angleščini). 30. januar 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2005. Pridobljeno 10. junija 2025.
  94. ↑ Glenday, Craig, ur. (februar 2009). Guinness World Records 2009 Gamer's Edition. Guinness World Records. str. 108. ISBN 978-1-904-99445-9.
  95. ↑ »Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer« (PDF). Take-Two Interactive. 26. marec 2008. str. 12. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. aprila 2008. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  96. ↑ Moran, Chuk. »Grand Theft Theory: Vice City«. The Chicago School of Medical Theory. University of Chicago. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2018. Pridobljeno 24. septembra 2016.
  97. ↑ Chess 2006, str. 80–90.
  98. ↑ »Video Games and the First Amendment«. The New York Times. 11. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 23. septembra 2016. Pridobljeno 24. septembra 2016.
  99. ↑ Egenfeldt-Nielsen, Smith & Tosca 2016, str. 166.
  100. ↑ Hartlaub, Peter (7. november 2002). »Vice City rises above the controversy«. SFGate. Hearst Corporation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  101. ↑ Brightman, James (20. maj 2013). »Former GTA Producer: Why I'll Never Work On Violent Games Again«. Gamesindustry.biz. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 20. novembra 2015. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  102. ↑ »GTA: Vice City Different Down Under«. IGN. Ziff Davis. 24. oktober 2002. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2018. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  103. ↑ Garratt, Patrick (8. julij 2010). »Aussie GTA: Vice City rating related to PC back catalogue business«. VG247. Arhivirano iz spletišča dne 6. septembra 2015. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  104. ↑ Thorsen, Tor (25. november 2003). »Haitian-Americans protest Vice City«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 27. novembra 2013. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  105. ↑ »GTA: Vice City Apology«. IGN. Ziff Davis. 9. december 2003. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2018. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  106. ↑ Thorsen, Tor (9. december 2003). »Take-Two self-censoring Vice City«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 11. decembra 2013. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  107. ↑ Calvert, Justin (15. januar 2004). »Vice City incites Miami ordinance proposal«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  108. ↑ Thorsen, Tom (26. januar 2004). »Vice City lawsuit switcheroo«. GameSpot. CBS Interactive. Pridobljeno 16. aprila 2016.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev (povezava)
  109. ↑ Leung, Rebecca (4. marec 2005). »Can A Video Game Lead To Murder?«. CBS News. CBS. Arhivirano iz spletišča dne 8. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  110. ↑ Thorsen, Tor (16. februar 2005). »Grand Theft Auto sparks another lawsuit«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 28. decembra 2014. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  111. ↑ Sinclair, Brendan (7. november 2005). »Controversial lawyer exits GTA case«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 24. avgusta 2017. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  112. ↑ Sinclair, Brendan (14. december 2005). »Civil suit in Alabama goes forward«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  113. ↑ Feldman, Curt (30. marec 2006). »GTA killer case clears hurdle«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2015. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  114. ↑ Sliwinski, Alexander (27. september 2006). »Jack Thompson becomes boring«. Engadget. AOL. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2015. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  115. ↑ Krueger, Joline Gutierrez (25. september 2006). »Video-game maker blamed in '04 killing«. The Albuquerque Tribune. E. W. Scripps Company. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2007. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  116. ↑ Surette, Tim (25. september 2006). »GTA blamed in court case ... again«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  117. ↑ »Jack Thompson Lawsuit to be Filed in Albuquerque«. GamePolitics.com. Entertainment Consumers Association. 25. september 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2007. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  118. ↑ »Homicide at Sam Donaldson's Ranch«. Court TV. Turner Broadcasting System. 8. februar 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2006. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  119. ↑ »9:35am — Antigame Crusader in ABQ«. Albuquerque Journal. Journal Publishing Company. 25. september 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. novembra 2018. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  120. ↑ »Jack Thompson's GTA Vice City Lawsuit Tossed Out by New Mexico Appeals Court«. GamePolitics.com. Entertainment Consumers Association. 20. maj 2008. Arhivirano iz spletišča dne 22. aprila 2016. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  121. ↑ Yin-Poole, Wesley (2. avgust 2017). »Rockstar sued over Auntie Poulet from 15-year-old Grand Theft Auto: Vice City«. Eurogamer. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 4. avgusta 2017. Pridobljeno 2. avgusta 2017.
  122. ↑ Rosenberg, Adam (8. avgust 2017). »The unusual lawsuit involving Miss Cleo and 'GTA': A lawyer's view«. Mashable. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 8. avgusta 2017. Pridobljeno 13. maja 2021.
  123. ↑ Snider, Mike (27. december 2002). »The legacy of 'Grand Theft Auto'«. USA Today. Gannett Company. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2018. Pridobljeno 9. oktobra 2016.
  124. ↑ Plunkett, Luke (3. december 2012). »Let's Rank The Grand Theft Auto Games, Best to "Worst"«. Kotaku. Gawker Media. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2016. Pridobljeno 9. oktobra 2016.
  125. ↑ Wilson, Jeffrey L. (17. september 2013). »The 5 Best Grand Theft Auto Games«. PC Magazine. Ziff Davis. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2013. Pridobljeno 9. oktobra 2016.
  126. ↑ »Official PlayStation readers name 50 best PlayStation games ever«. The Guardian. 1. oktober 2010. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  127. ↑ »Japan Votes on All Time Top 100«. Edge. Future plc. 3. marec 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. julija 2009. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  128. ↑ Parrish, Ash (5. december 2023). »The first GTA VI trailer is here«. The Verge. Vox Media. Arhivirano iz spletišča dne 4. decembra 2023. Pridobljeno 5. decembra 2023.
  129. ↑ »Rockstar Games Ships Grand Theft Auto: Vice City PC« (tiskovna objava). Take-Two Interactive. 12. maj 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2022. Grand Theft Auto: Vice City is set to be in stores May 13th in North America and May 16th in Europe.
  130. ↑ Parker, Sam (14. februar 2003). »Vice City PC release date revealed«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 23. septembra 2016.
  131. ↑ »Rockstar Games Ships Grand Theft Auto Double Pack for Xbox« (tiskovna objava). Take-Two Interactive. 4. november 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2022.
  132. ↑ »Rockstar Games Announces European Ship Date for Grand Theft Auto Double Pack for Xbox« (tiskovna objava). Take-Two Interactive. 8. december 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. marca 2006. Rockstar Games ... announced today that the Grand Theft Auto Double Pack for the Xbox video game system from Microsoft will ship to retail stores throughout Europe on January 2, 2004.
  133. ↑ Boulding, Aaron (4. november 2003). »Grand Theft Auto Double Pack«. IGN. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 24. decembra 2015. Pridobljeno 25. septembra 2014.
  134. ↑ Surette, Tim (23. oktober 2005). »GTA gets trilogized, San Andreas special edition«. GameSpot. CBS Interactive. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  135. ↑ Seitz, Patrick (25. april 2003). »Edgy Games Drive Adults To Play More«. Investor's Business Daily. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2003. Pridobljeno 7. novembra 2023.
  136. ↑ Zwiezen, Zack (24. oktober 2021). »GTA Has A Weird History On Nintendo Consoles«. Kotaku. G/O Media. Arhivirano iz spletišča dne 24. oktobra 2021. Pridobljeno 7. novembra 2023.
  137. ↑ R* Q (12. november 2010). »Grand Theft Auto Trilogy Now Available for the Mac«. Rockstar Newswire. Rockstar Games. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2015. Pridobljeno 25. septembra 2014.
  138. ↑ Ivan, Tom (6. december 2012). »GTA: Vice City hits iOS, Android version held up«. Computer and Video Games. Future plc. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. decembra 2012. Pridobljeno 16. aprila 2016.
  139. ↑ Ivan, Tom (13. december 2012). »GTA: Vice City hits Android following delay«. Computer and Video Games. Future plc. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. decembra 2012. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  140. ↑ Farokhmanesh, Megan (15. maj 2014). »Grand Theft Auto trilogy launches for Amazon Fire TV, Kindle Fire«. Polygon. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2019. Pridobljeno 17. decembra 2019.
  141. ↑ R* Q (30. januar 2013). »Vice City Now Available on PSN«. Rockstar Newswire. Rockstar Games. Arhivirano iz spletišča dne 12. marca 2016. Pridobljeno 17. aprila 2016.
  142. ↑ Yoshida, Shuhei (4. december 2015). »Fan-Favorite PS2 Games Launching on PS4 Tomorrow«. PlayStation Blog. Sony Computer Entertainment. Arhivirano iz spletišča dne 12. decembra 2015. Pridobljeno 21. decembra 2015.
  143. 1 2 Skrebels, Joe (22. oktober 2021). »Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition Gets Gameplay Trailer, November Release Date«. IGN. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
  144. ↑ Patches, Matt (29. november 2023). »Netflix has landed The Grand Theft Auto Trilogy«. Polygon. Vox Media. Arhivirano iz spletišča dne 29. novembra 2023. Pridobljeno 30. novembra 2023.
  145. ↑ Valentine, Rebekah (19. november 2021). »Original Versions of the GTA Trilogy to Be Relisted for Sale on PC«. IGN. Ziff Davis. Arhivirano iz spletišča dne 19. novembra 2021. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  146. ↑ Yin-Poole, Wesley (17. februar 2021). »How a small group of GTA fanatics reverse-engineered GTA 3 and Vice City without (so far) getting shut down«. Eurogamer. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 17. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  147. ↑ Wright, Steven T. (15. februar 2021). »GTA 3 And Vice City Have Been Reverse-Engineered On PC«. GameSpot. Red Ventures. Arhivirano iz spletišča dne 15. februarja 2021. Pridobljeno 18. februarja 2021.
  148. ↑ Yin-Poole, Wesley (20. februar 2021). »GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project hit with DMCA takedown«. Eurogamer. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 20. februarja 2021. Pridobljeno 22. februarja 2021.
  149. ↑ Zwiezen, Zack (10. maj 2021). »Lone Developer Stands Up To Grand Theft Auto DMCA Claims, Wins«. Kotaku. G/O Media. Arhivirano iz spletišča dne 12. maja 2021. Pridobljeno 13. maja 2021.
  150. ↑ Yin-Poole, Wesley (28. junij 2021). »GTA 3 and Vice City reverse-engineering fan project back online after Take-Two takedown«. Eurogamer. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 28. junija 2021. Pridobljeno 5. avgusta 2021.
  151. ↑ Scullion, Chris (3. september 2021). »Take-Two is suing the creators of GTA 3 and Vice City reverse engineering projects«. Video Games Chronicle. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 3. septembra 2021. Pridobljeno 4. septembra 2021.
  152. ↑ McFerran (21. januar 2025). »GTA Vice City: Nextgen Edition Is 'The Closest Thing We'll Get' To A Proper Remaster«. Time Extension. Gamer Network. Arhivirano iz spletišča dne 21. januarja 2025. Pridobljeno 26. januarja 2025.
  153. ↑ Troughton, James (21. januar 2025). »Fans Are Remastering Vice City In GTA 4«. TheGamer. Valnet. Arhivirano iz spletišča dne 22. januarja 2025. Pridobljeno 26. januarja 2025.
  154. ↑ Van der Velde, Issy (22. januar 2025). »Rockstar literally just took down a Liberty City GTA 5 mod, but that's not stopping these modders porting Vice City into GTA 4 - and they might just get away with it«. GamesRadar+. Future plc. Arhivirano iz spletišča dne 21. januarja 2025. Pridobljeno 26. januarja 2025.
  155. ↑ Bardhan, Ashley (23. januar 2025). »GTA 4 modders lose their YouTube channel as Take-Two seems to continue its quest to obliterate every GTA mod, but they still plan to deliver their upgraded Vice City«. GamesRadar+. Future plc. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2025. Pridobljeno 26. januarja 2025.
  156. ↑ Van der Velde, Issy (27. januar 2025). »Former GTA dev weighs in on Rockstar's attempt to silence Vice City mod that ports the whole game to GTA 4: 'This is what companies are supposed to do'«. GamesRadar+. Future plc. Arhivirano iz spletišča dne 27. januarja 2025. Pridobljeno 29. januarja 2025.

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grand_Theft_Auto:_Vice_City&oldid=6719453«