Grad Ostrovica, Bosna
| Grad Ostrovica | |
|---|---|
Stari grad Ostrovica Ostrovački grad | |
Ostrovica, pri Kulen Vakuf,  Bosna in Hercegovina | |
 Ruševine gradu Ostrovica pri Kulen Vakufu. | |
  Grad Ostrovica | |
| Koordinati | 44°33′29″N 16°04′52″E / 44.557982014001425°N 16.081056173429303°E |
| Vrsta | Grad na hribu |
| Informacije o nahajališču | |
| Pod nadzorom |
|
| Odprto za javnost | Da |
| Stanje | razvaline delno obnovljene |
| Zgodovina nahajališča | |
| Zgrajeno | 15. stoletje |
| Zgradil | ni znano |
| V uporabi | do 1878 |
| Gradbeni materiali | klesani kamen |
| Konflikti/vojne | Osmansko obleganje december 1523, Habsburško obleganje 1560, 1698, 1737, 1789, in 1834 |
| Informacije o garniziji | |
| Garnizija | 60 konjenikov in 150 pešakov tuške vojske (1577) 20 turških graničarjev (1834) |
.png){kind=small}
Grad Ostrovica (bosansko Stari grad Ostrovica, Ostrovački grad (osmansko turško: Ostroviçe kalesi) je velika srednjeveška zgradba nad majhno vasjo Ostrovica blizu Kulen Vakufa v občini Bihać v Bosni in Hercegovini. Zgrajen je bil na gosto poraščenem grebenu strmega hriba s pogledom na levi breg plitve reke Une in je stal na strateškem mestu, ki je povezovalo severni in južni del dolge doline Une.
Najverjetneje je bil grad zgrajen v 15. stoletju na temeljih fortifikacije, ki sega v antične rimske čase ali celo prej. V srednjem veku je Ostrovica pripadala Hrvaškemu kraljestvu in njegovi Lapaški grofiji.
Prva omemba gradu je v listini iz leta 1407, v kateri je kralj Ladislav Neapeljski potrdil posest Ostrovice bosanskemu velikemu vojvodi Sandalju Hraniću, ki je grad najverjetneje obnovil na začetku 15. stoletja na temeljih starodavne utrdbe, ki sega v antične rimske čase ali celo prej. Decembra leta 1523 so grad osvojili Osmani.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prva omemba gradu je v listini iz leta 1407, v kateri je kralj Ladislav Neapeljski potrdil posest Ostrovice in Skradina bosanskemu velikemu vojvodi Sandalju Hraniću, ki ga je prejel kot doto za svojo drugo poroko, tokrat z nečakinjo Hrvoja Vukčića Hrvatinića, hčerko Vuka Vukčića Hrvatinića, Katarino Vuković, maja 1405. Ko je Ladislav med letoma 1409 in 1410 začel opuščati svojo oblast nad Dalmacijo in prodajati posesti Benetkam, je Sandalj, po Ladislavovih stopinjah, leta 1409/1410 Benetkam prodal Skradin in Ostrovico za 5000 dukatov. Leta 1411 se je ločil tudi od Katarine.[1][2][3] Najverjetneje je Sandalj v začetku 15. stoletja ponovno zgradil trdnjavo na temeljih starodavne utrdbe, ki sega v antični rimski čas ali celo prej.[4][5]
Kasneje v 15. stoletju je grad prešel v posest družine Kurjaković (kasneje preimenovane v Karloviće), znane kot Krbavski grofje (hrvaško Knezovi Krbavski), ki so izhajali iz ene od poglavarskih mlajših vej starohrvaškega plemena Gusić. Za njimi so bili lastniki gradu med drugim tudi Juraj Mikulčić (umrl leta 1495), Ivan Keglević in člani rodbine Frankopanov.
Osmansko cesarstvo je Ostrovico ogrožalo od leta 1463, ko je padla srednjeveške Kraljevina Bosna. Upirala se je še 60 let do decembra 1523, ko sta grad in okolica prišla pod osmanski nadzor.
Dolgo obdobje otomanske vladavine je trajalo do leta 1878. V tem obdobju je bil grad razširjen in utrjen ter je služil kot otomanska vojaška trdnjava. Vojaškim enotam, ki so se nahajale tam, je najprej poveljeval dizdar (16. in 17. stoletje), nato pa (od začetka 18. stoletja) kapitan. Do znatne širitve gradu je prišlo v času vladavine sultana Ahmeda I. na začetku 17. stoletja. Današnjo podobo je grad dokončno dobil na začetku 18. stoletja. V dolžino meri 117 metrov in v širino 83 metrov. Glavni vhod se nahaja na južni strani, pomožni pa na severni strani utrdbe. V otomanskem obdobju je bila Ostrovica sedež kapetanije Stara Ostrovica (Stara Ostrovica), ki je obsegala tudi manjše utrdbe, kot so Orašac, Havala, Džisri-kebir (današnji Kulen Vakuf), Čovka in Donji Lapac. Dalj časa so bili kapitani člani plemiške družine Kulenović (z nazivom beg). Ta rodbina je bila ena najvidnejših družin v otomanski Bosni.
Po vrnitvi Donjega Lapca pod hrvaški nadzor (to je pod habsburško monarhijo), so Osmani sedež kapetanije preselili iz hrvaško-bosanske meje, na kateri je bila Ostrovica, v Prkose, utrdbo v istoimenski vasi, ki leži severovzhodno od Ostrovice. Leta 1737 je trdnjavo med avstro-rusko-turško vojno (1735–39) neuspešno oblegala vojska Habsburškega cesarstva.[6] Druga obleganja so zabeležena v letih 1560, 1698, 1737, 1789 in 1834.
Končno je bila opuščena leta 1878, potem ko je Avstro-Ogrska prevzela nadzor nad ozemljem Bosne in Hercegovine od Osmanov.[7] Kljub hrvaškim zahtevam Ostrovica ni bila vrnjena Hrvaški v ogrskem kraljestvu, katerega del je bila pred prihodom Osmanov. Celotno ozemlje t.i. nekdanje turške Hrvaške, vključno z Ostrovico, Bihaćem, Banjaluko in tako naprej, je padlo pod neposredni cesarski nadzor Habsburžanov kot del Bosne in Hercegovine.
Varstvo kulturno-zgodovinske dediščine
[uredi | uredi kodo]Grad je bil leta 1838 še vedno v dobrem stanju, saj je bil vzdrževan z rednimi popravili, zlasti v letih 1766, 1777 in 1791. Ko je bil leta 1878 opuščen,[7] je Ostrovica začela postopoma propadati. Danes je grad zaščiten kot narodni spomenik Bosne in Hercegovine s strani vlade in njene Komisije za ohranjanje narodnih spomenikov Bosne in Hercegovine.[7] Skupaj z okolico je del narodnega parka Una. Grad je bil v zadnjih letih občasno obnovljen, da bi bil bolj privlačen za turiste.[5][4]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam utrdb v Bosni in Hercegovini
- Spodnji Kraji
- Zgodovina Bosne in Hercegovine
- Kraljevina Hrvaška (1102–1526)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kurtović, Esad (2010). »Sandalj Hranić Kosača - Biografija bosanskog vlastelina«. Bosna Franciscana (v bosanščini) (33): 73–74. ISSN 1330-7487. Pridobljeno 12. januarja 2021.
- ↑ Lovrenović, Dubravko (1. september 1986). »Kako je bosanski vojvoda Sandalj Hranić došao u posjed Ostrovice i Skradina«. Radovi: Radovi Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Zagrebu (v hrvaščini). 19 (1): 231–236. ISSN 0353-295X. Pridobljeno 12. januarja 2021.
- ↑ »Data« (PDF). nationalpark-una.ba. Pridobljeno 9. junija 2020.
- 1 2 »Ostrovica - .Una spring of life«. www.unaspringoflife.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2023. Pridobljeno 12. januarja 2021.
- 1 2 »Cultural Heritage of National Park Una«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2018. Pridobljeno 2. marca 2018.
- ↑ »Kraljevska Ostrovica - Spomenik stare slave hrvatske proslosti - Kronika porodice Kulenovića«. Jutarnji list (v Croatian). kulenovic.net. 5. junij 1932. Pridobljeno 1. julija 2010.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava] - 1 2 3 »Ostrovica - Ostrovac castle, historical area«. old.kons.gov.ba (v srbohrvaščini). Commission to Preserve National Monuments of Bosnia and Herzegovina. 6. junij 2012. Pridobljeno 14. marca 2021.[mrtva povezava]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Grad Ostrovica, Hrvaška enciklopedija
- Ostrovico je imela v lasti veja družine Gusić iz Like in Krbave
- H. Kreševljaković, Kulen Vakuf, Izabran djela, II, Sarajevo 1991; Isti, Gradovi u Bosni iHercegovini, Izabrana djela, II, Sarajevo 1991; E. Pelidija, Banjalučki boj iz 1737. godine, Sarajevo 2003.
- "Bela IV. i krepitev kraljevske oblasti v Lici, Bužanima in Krbavi nakon provale Tatara 1242 g.", avtor Hrvoje Kekez
- Ostrovica – srednjeveški grad, kulturnonaslijedjeusk.com
- Ostrovica – osmanski kapitani družine Kulenović, kulturnenaslijedjeusk.com
- Rekonstrukcija - grad Ostrovica, krajina.ba
- Rekonstrukcija - Obnovitvena dela severnega stolpa, rtvusk.ba